Zavod za zaposlovanje je eno izmed oseb v svoji evidenci prejšnji mesec napotil na prosto delovno mesto čistilke; objavilo ga je kranjsko podjetje Junna plus. Kot je navada, so v napotnico zapisali naslov podjetja, opis del in nalog, vrsto delovnega razmerja in trajanja, gospo pa so tudi opozorili, da bodo, če se na poziv ne bo odzvala, »šteli, da ni aktivna iskalka zaposlitve« in jo »prenehali voditi v evidencah brezposelnih oseb«. Če prejema denarno nadomestilo za brezposelnost, bi ji odvzeli tudi to pravico.
Napotnica je kljub nekoliko grozečemu tonu standardizirana in povsem običajna. Problematično pa je, da ni iskalki zaposlitve na zavodu nihče povedal, da jo pošiljajo v podjetje, ki je imelo po podatkih portala Stop neplačniki od odprtja transakcijskega računa v novembru lani kar trikrat blokiran račun – deset dni v aprilu, zatem 20 dni ob koncu maja in v prvi polovici junija (med drugim tudi tedaj, ko je bil izdana napotnica), nazadnje pa med 26. junijem in 6. julijem. Junna plus, poslovne storitve, d.o.o., tako od skupno 249 dni ni mogla razpolagati s svojimi financami skoraj petino celotnega trajanja odprtja računa.
Za zavrnitev podjetij z blokiranimi računi ni podlage
Da brezposelnih ne bi pošiljali na delo v podjetja, ki ne spoštujejo delovne zakonodaje in zaposlenim ne izplačujejo plač ali prispevkov za socialno varnost, je zavod za zaposlovanje leta 2011 začel voditi tako imenovano evidenco delodajalcev z negativnimi referencami, katerim lahko v skladu z zakonom o urejanju trga dela zavrne objavo in posredovanje prostega delovnega mesta. Na seznam, na katerem je bilo prejšnji mesec skoraj 1300 podjetij, se po pravilniku o prijavi in odjavi iz evidence uvrstijo delodajalci, pri katerih je inšpektorat za delo pravnomočno ugotovil kršitve delovnopravne zakonodaje oziroma jim je finančna uprava (Furs) izrekla pravnomočne kazni zaradi zaposlovanja na črno, ugotovila nepredložene obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja ali neporavnane prispevke za socialno varnost.
Ker podjetje Junna plus ne spada v nobeno od naštetih kategorij, ga po pojasnilih zavoda za zaposlovanje ni mogoče uvrstiti na omenjeni črni seznam. S tem pa zavod, tudi če bi bil nemara po zaslugi dovolj vestnega svetovalca obveščen o njegovih blokadah računa, nima pravice zavrniti objave in posredovanja na prosto delovno mesto, saj za to, kot pojasnjujejo, nimajo pravne podlage.
Na ministrstvu začeli razmišljati o spremembah
Na zavodu priznavajo, da je blokada transakcijskega računa pomemben podatek o delodajalcu, s katerim bi morali biti seznanjeni tudi svetovalci, zato se, kot pravijo, s portalom Stop neplačniki že dogovarjajo o sistemski izmenjavi teh podatkov. Pri tem opozarjajo, da je to zaradi veljavnega pravilnika lahko le eden od dodatnih virov pri svetovanju, ne pa tudi podlaga za uvrstitev na seznam. Na portalu Stop neplačniki, kjer ocenjujejo, da je s podjetji, v katerih se blokade stopnjujejo in trajajo več kot mesec dni, rizično poslovati, dogovore o izmenjavi podatkov zanikajo, nekoliko hudomušno pa dopuščajo možnost, »da so na zavodu o tem začeli razmišljati, vendar jih o tem še niso obvestili«.
Na ministrstvu za delo menijo, da blokada računa še ne pomeni, da delodajalec ne bo izplačeval plač in plačeval prispevkov, saj ima lahko le kratkotrajne začasne likvidnostne težave. Ne glede na to pa obljubljajo, da bodo možnosti sprememb oziroma dopolnitev pravilnika za uvrstitev delodajalcev na črni seznam znova preučili.
