Bila so desetletja, ko smo v Sloveniji pili le laško in union. Pripadnost posamezni znamki je bila v nekaterih regijah izjemna. Zaradi pivovarske vojne, v kateri so Laščani prevzeli Union, kasneje pa tajkunskih zgodb, je trg dolgo stagniral. Nove vrste piva sta ljubljanska in laška pivovarna na trg plasirali le redko. Nekaj piva se je uvažalo, vendar so po njem zaradi visokih cen posegali le redki.
Danes je stanje povsem drugačno. Kot v pred dnevi objavljeni raziskavi o trgu slovenskega piva ugotavlja Euromonitor, je določeni znamki piva zvesta le še starejša populacija. K revoluciji na pivovarskem trgu so veliko pripomogli mali, garažni pivovarji, ki varijo tako imenovana craft oziroma butična piva. Gre za hitrorastoče težnje, ki so se v Slovenijo preselile iz tujine. Ko je nizozemski Heineken leta 2015 prevzel pivovarni Union in Laško, je razvoj na trgu dobil dodaten pospešek. Prek Heinekenove distribucijske mreže so v Slovenijo začele prihajati v svetu ugledne znamke piva v njegovi lasti po dostopnejših cenah. To je spodbudilo druge uvoznike k zniževanju cen. Zdi se, da se je v zadnjem času pri pivu vnela celo cenovna vojna. Začelo se je z oblikovanjem cene češkega piva staropramen za pollitrsko pločevinko v številnih prodajalnah pri 99 centih. V Pivovarni Laško Union so se odzvali in na to vrednost znižali svoji tradicionalni vrsti piva, pollitrsko pločevinko heinekena pa je bilo v eni od največjih trgovskih verig v zadnjih dnevih možno kupiti že za dober evro.
Cenovna vojna
»Čeprav smo veliki, smo še vedno tako majhni, da se cenovne vojne ne moremo iti, to pa tudi ni v skladu z našo poslovno kulturo. Cena izdelka je vedno odraz več dejavnikov in naša je zagotovo realna. Če smo z njo spodbudili druge pivovarje, da se še bolj približajo potrošniku, je to dobro predvsem za kupca,« so povedali v Ahacu, uvozniku znamke Staropramen. Na vprašanje o cenovni vojni so v Pivovarni Laško Union odgovorili, da ima cenovna politika več vidikov, pri čemer so cene konkurence le eden od njih. »Predvsem smo ceno ključnih blagovnih znamk prilagodili zaradi umestitve v hierarhijo blagovnih znamk,« so dodali.
V Ahacu so prepričani, da nosijo »levji delež pri tem, da se je trg pripravil na nove vrste piva, ki jih je danes res veliko«. To je omogočilo lažji preboj tudi majhnim (craft) pivovarjem. Široko ponudbo tujega piva so leta 2013, ko so začeli uvažati tudi butične vrste piva (craft), nadgradili. »S tem smo popolnoma spremenili police slovenskih trgovcev in gostinsko ponudbo,« so poudarili v Ahacu.
Malim pivovarjem polovične trošarine
Po pojasnilih generalne sekretarke Združenja slovenskih pivovarn Alenke Lesjak število malih pivovarjev narašča, trenutno pa jih je registriranih okoli 60. Njihove zmogljivosti so majhne, država pa razvoj tovrstnih pivovarn spodbuja z znižanjem trošarin. Če mala pivovarna zvari do 20.000 hektolitrov piva na leto, ima trošarino znižano za polovico. Na finančni upravi RS (Fursu) so nam pojasnili, da so trošarine malim pivovarjem znižali avgusta lani. Celotni izkupiček od pobranih trošarin za pivo je lani znašal dobrih 66 milijonov evrov.
Po oceni Euromonitorja bodo ravno nižje trošarine marsikoga spodbudile, da bo začel variti pivo. Možnosti za rast so ogromne. Po besedah Nika Bregantiča, enega od štirih lastnikov Tovarne Pivovarne, ki vari pivo tektonik, se v Novi Zelandiji zvari 23 odstotkov butičnega piva, v ZDA 13,5 odstotka, na Poljskem 4,2 odstotka, v Sloveniji pa le 0,7 odstotka. »Začetki so težki. Potem ko sta se desetletja pili le dve znamki piva, je potrebne veliko promocije za spremembo navad,« je povedal Bregantič in dodal, da so trgovce uspeli prepričati k prodaji njihovega piva, odzivi potrošnikov pa so sijajni. Višje prodajne cene malih pivovarjev je med drugim utemeljil s tem, da uporabljajo najboljše vrste hmelja in najkvalitetnejše surovine.
Solastnica ajdovske Pivovarne Pelicon Anita Lozar je dejala, da na ceno piva najbolj vpliva ekonomija obsega, male pivovarne pa se od industrijskih razlikujejo tudi v postopkih izdelave piva. Tudi Lozarjeva je povedala, da so trgovci in gostinski lokali zanimanje za butično pivo pokazali šele v zadnjem času: »Ko smo leta 2013 začeli variti pivo, sem tretjino leta preživela na različnih dogodkih. Toda dve- do triletna promocija je obrodila sadove. Medtem ko smo lani prodali 100.000 litrov piva, ga bomo po načrtih letos 250.000 litrov.« Po pojasnilih Euromonitorja so razni pivski festivali in priložnostne (pop-up) ponudbe hrane čedalje bolj priljubljeni, na njih pa obiskovalci lahko spoznavajo nove vrste in okuse piva.
Pivnica Union odgovor na spremembe
Velike načrte za varjenje butičnega piva ima tudi družba Byra, bolj poznana kot Reservoir Dogs. Kot je povedal eden od lastnikov in direktor Andrej Sluga, so letos v posel povabili številne prijatelje in znance in pivovarno dokapitalizirali s 450.000 evrov. »Sredstva smo vložili v postavitev nove proizvodnje in s tem postali največja slovenska mikropivovarna. Letno lahko zvarimo dva milijona litrov piva. Cilj je, da v pivovarstvu postanemo pomemben regionalni igralec,« je povedal Sluga.
Poleg omenjenih treh malih pivovarn so v Euromonitorju v kategoriji malih pivovarn omenili še Bevog, Hopsbrew, Human Fish in Mali Grad. Novi trendi v pivovarstvu so po navedbah Euromonitorja spodbudili Pivovarno Laško Union, da je razvila številne nove vrste piva, med drugim tudi butične: »Naš odgovor na spremembe na trgu je bila Pivnica Union, ki je odprta že skoraj tri leta, v njej pa se zdaj razvijajo novi okusi,« so povedali v Pivovarni Laško Union. V zadnjih letih so dali na trg pivo special iz Laškega in nepozabni iz Uniona. Nadaljevali so s svetlim nefiltriranim unionom, ki se mu je pridružilo še nefiltrirano temno, pred mesecem pa so začeli prodajati še nepasterizirano laško.
