Kmetom v Vipavski dolini so lani poleti prepovedali uporabljati vodo iz zadrževalnika Vogršček za namakanje pridelkov, ki se uživajo surovi. Voda je bila namreč preveč zasičena s koliformnimi bakterijami. Letos težav s tem ni, vendar pa namakalni sistem že dolgo ne deluje optimalno, cevi so dotrajane in umetnega jezera z vodo ne morejo napolniti do gladine, ki jo sicer dopušča.
Zaradi Vogrščka so v Vipavsko dolino prihajali vsi kmetijski ministri zadnjega desetletja. A ker je sanacija pregrade zadrževalnika ocenjena na štiri milijone evrov, sanacija omrežja namakalnih cevi pa še na dodatna dva milijona evrov, se doslej ni veliko premaknilo. Včeraj je kmetijski minister Dejan Židan vendarle razkadil meglo o tem, kdo je za kaj pristojen, in županom ter kmetom Vipavske doline še enkrat potrdil, da bo država zagotovila vsa sredstva za prenovo cevovodov, in prvič v okviru kmetijskega ministrstva tudi obljubil 85 odstotkov sredstev za sanacijo pregrade zadrževalnika. Župani se nadejajo, da bo preostalih 15 odstotkov prispevalo ministrstvo za okolje in prostor.
Namakalni sistem občinam
»To je velik premik in ključno zagotovilo, da se bodo v prihodnjih letih stvari obrnile na bolje. Vse bliže smo podpisu pisma o nameri o financiranju obnove in o tem, da država na pet lokalnih skupnosti prenese lastništvo namakalnega sistema,« včerajšnje dobro sporočilo komentira župan občine Šempeter - Vrtojba Milan Turk. Poudarja pa, da bodo namakalni sistem prevzeli le pod nekaterimi pogoji. Prvi med njimi je zagotovljen vodni vir, kar pomeni sanacijo pregrade, drugi pa prenova cevovodov.
»Če prenos, ki ga morajo seveda potrditi občinski sveti vseh petih občin, bo, bomo namakanje uredili v sklopu javne službe; podobno kot velja za oskrbo z vodo. Uporabniki bodo morali pokriti stroške obratovanja in vzdrževanja,« je jasen Turk. To pa pomeni, da se bo cena vode za namakanje zagotovo zvišala. Z današnjimi borimi 65 evri za hektar namakalnih površin na leto teh stroškov namreč ne bodo zmogli pokriti.
Spet računajo na Agroind
Slabo se godi tudi okoli dvesto hektarjem državnih vinogradov na Biljenskih gričih, ki klavrno propadajo, odkar jih vipavski Agroind ne najema več od Sklada kmetijskih zemljišč. Letos jih je za vsega en evro v najem vzela Kmetijska zadruga Vipava. A ne za to, da bi iz njih pobrala kaj grozdja, temveč zgolj z razlogom, da z vsaj minimalno obdelavo in zatiranjem škodljivcev preprečuje širjenje bolezni na druge okoliške zdrave vinograde. »Iz sklada so nas obvestili, da bodo jeseni pripravili razpis za dolgoletni najem vinogradov,« novost tudi na tem področju napoveduje minister Židan.
V dolini po razpletli zgodbi z Agroindom, ki so ga ta teden kupili Avstrijci, da bi nadaljevali proizvodnjo, znova računajo na vipavsko klet. »Imeli bodo možnost kandidiranja za dolgoročni najem, prav tako bodo pod istimi pogoji lahko za najem kandidirali manjši vinogradniki,« pravi Turk.
Poleg naštetega kmete v Vipavski dolini skrbi nadgradnja prenosnega plinovoda po dolini. Kmetje trdijo, da bo naložba znova posegla v najboljša kmetijska zemljišča, a se s kmetijskim ministrom včeraj glede tega niso pogovarjali.
