Čisto tako kot v partizanskih filmih so se potem tovariši izogibali nemškim stražam in ustaškim patruljam, podnevi so spali v pečinah in utah preverjenih simpatizerjev, ponoči pa potovali na kobilah ali peš, po snežnih gazeh, čez zaledenela jezera, skozi pragozdove, soteske in vzpetine po planinah, in tako podnevi in ponoči. Na poti so si previjali ozeble, počrnele prste na nogah, jedli trde kose zmrznjenega konjskega mesa in pili sneg, vse dokler po nekaj tednih na vratih neke zapuščene kolibe niso šepetaje izgovorili gesla, zveza pa jih je popeljala po vaški poti in jih pripeljala v nekakšno slikovito bosansko mestece, na primer Jajce, kjer so se nastanili v zgradbi stare šole, se prisrčno pozdravili s prijatelji in soborci iz Črne gore ali Hrvaške, ki so jih zadnjič videli že dolgo tega, potem pa so se zvečer odpravili v stari dom kulture, kjer se je ob sedmih začelo zasedanje Avnoja, ki je trajalo vse do petih zjut

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.

nagradna igra