Ponudba zunanjih senčil se je v zadnjih letih močno razširila. Klasične tende so dobile različne nadgradnje, pridružile so se jim še samostoječe tende na lastnem ogrodju, dobili smo senčna jadra in brisoleje z gibljivimi lamelami. Z odločitvijo za tip senčila se izbor še ne konča, saj tudi dodatna oprema in izbor materialov vplivata na to, koliko več kot »zgolj« senco nam bo ponujalo novo senčilo.
Tende so najprimernejše za balkone in ozke terase
Najbolj razširjeno zunanje senčilo je klasična tenda, ki je pritrjena na objekt. Z ročnim ali motornim mehanizmom se odpre vzmetne roke, prek katerih je napeto blago ali dražja tkanina z izboljšano UV-nepropustnostjo ali vodoodbojnostjo. Pri klasični izvedbi so vzmetne roke in navijalna cev izpostavljene vremenskim vplivom in obrabi, izpostavljen mehanizem pa na fasadi deluje moteče. Klasične tende so cenovno dostopne, a zaradi nezaščitenega mehanizma po kakovosti zaostajajo za zaprtimi in polzaprtimi tendami, pri katerih je mehanizem skrit v aluminijasti škatli. Prednost kasetnih tend ni zgolj njihov diskretnejši videz; konstrukcija in tkanina sta ob zaprtju manj izpostavljeni UV-žarkom, dežju in snegu, s čimer je njihova življenjska doba lahko zelo dolga. Klasične tende je pred škodljivimi vplivi okolja priporočljivo zaščititi z dodatno strešico nad tendo ali montažo pod obstoječ nadstrešek, za dolgo življenjsko dobo vseh tend pa bomo največ naredili s tem, da bomo poskrbeli, da bodo vedno zložene s suho tkanino. Tende višjega razreda so običajno opremljene z motornim pogonom. Gre za vse pogostejši kos dodatne opreme, ki nam omogoči uporabo samodejnih tipal, ki tende odprejo ali zaprejo glede na vremenske razmere. Tipalo vetra v primeru tresljajev na tkanini tendo zapre in prepreči morebitne poškodbe, tipalo za sonce in dež pa tendo odpira oziroma zapira glede na dogajanje na nebu.
Samostoječe tende se zgledujejo po pergolah
Različica klasičnih zunanjih senčil so samostoječe tende, katerih konstrukcija se naslanja na tradicijo vrtnih pergol in brajd. Gre za prostostoječe samostojne kovinske konstrukcije s senčilom. Z njimi lahko senčimo tudi zelo velike površine (do 50 m2), z izjemo posebno trdnih modelov pa so takšne tende ponavadi nekoliko bolj občutljive na močan veter in težo snega. Samostoječe tende se najbolje počutijo na odprtih terasah ali kot vrtni paviljoni, kjer njihova oblika najbolj pride do izraza. Dovolj prostora okrog samostoječe tende izpostavi njen lahkoten videz in obliko, velika prednost sta tudi dostop z vseh štirih strani in malo prostora, ki ga potrebujejo za postavitev. Pri senčilih na samostojni konstrukciji se lahko odločimo tudi za možnost vertikalnega stranskega senčenja. Stranice zapremo s premičnimi senčili, tkanino, tudi s steklom. Tako se samostoječa senčila že približajo enostavnim montažnim objektom, pod katerimi lahko preživljamo prosti čas v soncu in dežju. Seveda pa moramo (tako kot pri običajnih tendah) izbrati kakovostno tkanino oziroma material, ki omogoča kroženje zraka in preprečuje, da bi se pod senčilom ujel topel zrak.
Lamelna senčila
Omenimo še moderna senčila najvišjega razreda – brisoleje. To so široke premične lamele za vertikalno ali horizontalno senčenje, ki se jih v vertikalni postavitvi uporablja za senčenje objektov, lahko tudi celotnih fasad, horizontalno pa na samostojni ali delno vpeti konstrukciji za senčenje teras in podobnih površin. Nastavljive lamele ne ponujajo zaščite pred dežjem, jih pa lahko zelo učinkovito prilagajamo kotu sončnih žarkov, tako da imamo na dobro senčeni površini na razpolago tudi svež zrak in dovolj svetlobe. Lamele brisolejev so lahko izdelane iz umetnih mas, stekla, lesa ali kovine. Od izbire materiala sta odvisna tudi način vzdrževanja in življenjska doba senčila, ki je pri pri odločitvi za materiale najvišjega razreda najdaljša med zunanjimi senčili.
Od sodobnega k tradicionalnemu
Vsa predstavljena zunanja senčila so bolj sodobna kot tradicionalna, nekatere izvedbe so lahko že prav futuristične. Takšna so na primer senčna jadra, ki so razpeta nad teraso in pritrjena na objekt ali stebričke. Jadra imajo zagotovo najlahkotnejši videz med zunanjimi senčili, saj zahtevajo najmanj dodatne konstrukcije in imajo nevpadljiv mehanizem, če ga sploh imajo. Zaradi modernega videza jih je treba še posebno pozorno umestiti v okolico, na kar moramo biti tako ali tako pozorni pri vsakem senčilu. Dodatki na fasadi neizogibno vplivajo na celostno podobo objekta, na videz pa moramo misliti tudi pri samostojnih konstrukcijah. Neskončna paleta vzorcev in barv tkanin za tende je prvi korak pri iskanju skladno oblikovanega senčnika, misliti pa moramo tudi na obliko kasete in barvo pregibnih rok.
Če se vam zdi, da iz ponudbe sodobnih zunanjih senčil vseeno težko najdete nekaj po svojem okusu, vam preostane še alternativa vsej moderni tehnologiji – naravno senčenje. Dolgoročna rešitev je zasaditev listopadnih dreves na južni in zahodni strani terase. Dokler pa drevesa še rastejo, lahko postavimo pergolo oziroma senčnico, po kateri speljemo rastline, ki se vzpenjajo. Učinkovito, zračno in naravno.
Jošt Bukovec
