Po poskusu državnega udara se turška družba ni razdelila, prav nasprotno – poenotila se je. Vse politične stranke v Turčiji in vse organizacije civilne družbe so se poenotile in sklenile skupno deklaracijo proti poskusu državnega udara 15. julija. V teh časih si poskusov državnih udarov ne želimo več. Spodleteli državni udar je bil preizkus za našo demokracijo in v njem smo zmagali.
Po začetni enotnosti političnih strank so se njihove poti razšle zaradi ukrepov vlade. Glavna opozicijska stranka CHP močno kritizira predsednika Erdogana, da je spodleteli vojaški udar uporabil za krepitev svoje vladavine enega človeka…Po takšnem poskusu državnega udara, torej strašnem dogodku, ki smo ga preživeli, je vlada morala sprejeti nekatere ukrepe, da bi zaščitila ustavni red, civiliste in našo prihodnost. Zato smo razglasili izredne razmere, kar je povsem normalno po takšnem dogodku. Prepričana sem, da bi takšne ukrepe po takšnem dogodku sprejele tudi druge države. Teroristična organizacija FETO se je infiltrirala v vse inštitucije v Turčiji. Ne samo ene, prisotni so bili v vojski, policiji, sodstvu. Vlada je sprejela ukrepe, da odpusti vse ljudi, ki so povezani s to teroristično organizacijo. Zdaj smo v skladu s predlogom Sveta Evrope ustanovili preiskovalno komisijo, na katero se lahko ljudje po odpustitvi pritožijo in si zagotovijo svoje pravice. Njene člane smo imenovali 16. maja, komisija pa bo kmalu začela sprejemati pritožbe.
Toda ta komisija je ustanovljena skoraj leto dni po spodletelem državnem udaru…Seveda. Trajalo je nekaj časa, ker je bil poskus državnega udara za vse nas pravi šok. Ob že obstoječih pravnih in administrativnih pravnih sredstvih lahko ta komisija sprejema obvezujoče odločitve. Nad njenimi odločitvami se tudi izvaja sodni nadzor. Če bo komisija ugotovila, da so človeka odpustili po krivem, bo lahko spet začel delati. Toda če bo komisija ugotovila drugače, se lahko spet pritoži na sodišču.
FETO ni le grožnja nacionalni varnosti Turčije, je tudi velika grožnja vsem državam, v katerih deluje. Zato turška oblast poziva vse države, tudi Slovenijo, naj bodo budne. Svojih idej namreč ne razglašajo javno. Že v najmlajših letih poskušajo oprati možgane otrokom v šolah in jih radikalizirati. Prav zaradi vsega tega ne morete trditi, da je Fethullah Gulen benigen islamski klerik. To je nemogoče. Turčija je zaradi tega pojava trpela že zadnja štiri leta. Lahko se vprašate, zakaj se je zgodil poskus državnega udara 15. julija prejšnje leto. Zato, ker je vlada že lani ugotovila, kako globoko so bili vpeti v državi, in je začela omejevati njihove finance predvsem iz šol, ki služijo kot njihov finančni vir. Poskus državnega udara je bil njihova zadnja priložnost, da z orožjem prevzamejo državo.
Ne moremo opravičevati tega državnega udara. Poskušali so umoriti predsednika in premierja, ki sta bila izvoljena z glasovi turških ljudi. V Ankari smo najprej zaslišali bombe. Zdelo se je, kot da smo sredi vojne. Bombardirali so turški parlament. Kako lahko to razložite? Parlament je prostor, kjer se sestajajo vse politične stranke, tudi opozicijske. A najpomembnejše je to, da so tisto noč ubijali civiliste. S komemoracijami po vsem svetu, ne le v Sloveniji, se želimo spomniti teh dogodkov in se pokloniti našim mučenikom. Želimo doseči pozornost sveta, da gre za zelo nevarno organizacijo in da smo s poskusom državnega udara tako turška vlada kot državljani doživeli strašno izkušnjo.
Svetovno pozornost ste že dobili tudi z množičnimi odpuščanji v javni upravi, ki jih boste zdaj preverili s preiskovalno komisijo, ki je bila ustanovljena enajst mesecev po poskusu puča…Ja, a vsaj ustanovili smo jo že…
… hotel sem reči, da se je v času, ko ni bilo te komisije, ustvarilo ozračje strahu v državi. Mnogo turških državljanov je pobegnilo, tudi v Slovenijo…Toda zakaj bežati iz svoje države, če si nedolžen? Zakaj?
Ker – kot pravijo sami, opozicija in nevladne organizacije – odpuščanje ni bilo izvršeno v skladu z dokazi in da se je dogajala čistka v celotni družbi...Ne, ne, ne. Sodni postopki potekajo. Boste zapustili svojo državo, če ste nedolžni? Ne. Ostali boste in se borili za svoje pravice. Če pobegnejo iz svoje države, je nad njimi velik vprašaj. Več kot 300 organizacij, ki so jih na začetku zaprli, je zdaj ponovno odprtih. Na začetku, ko je vlada sprejela preventivne ukrepe, so bile morda sprejete nekatere napačne odločitve. A zdaj je že več kot 30.000 odpuščenih delavcev iz javne uprave ponovno zaposlenih.
Po vojaških državnih udarih povsod po svetu se te države ne morejo premikati naprej. Uničena so gospodarstva in turizem. Turčija je demokratična država. Če kdo želi prevzeti oblast, naj ustanovi svojo stranko in gre na volitve, ne pa da to poskuša storiti z državnim udarom in bombardiranjem parlamenta.
Sta predsednik države in njegova vlada po spodletelem udaru storila kakšne napake v novih razmerah?Absolutno ne. Takoj so prevzeli nadzor. Povsem naravno je, da vlada sprejme nekatere ukrepe, da zaustavi kaos. Zaradi dogodkov nismo občutili pretresov v turškem gospodarstvu, kar je zelo pomembno za turške državljane.
Toda tako opozicija kot nevladne organizacije pravijo, da so bile izredne razmere in tudi protiteroristična zakonodaja v Turčiji izrabljene, da se pred referendumom o uvedbi predsedniškega sistema utišajo nasprotniki in kritike vlade…Ne. Turčija se ne spoprijema zgolj s FETO, temveč tudi s terorističnima organizacijama PKK in Islamsko državo. EU nas od časa do časa kritizira, toda ne bi smeli pozabiti na turški prispevek k varnosti Evrope. Gre za velik prispevek. Smo sosedje Siriji in Iraku. Sprejeli smo tri milijone sirskih beguncev. Na žalost si mednarodna skupnost z nami ni delila prave odgovornosti zanje. Verjetno se spominjate migracijskega dogovora iz 18. marca 2016, ki ga je Turčija sklenila z EU. Pred tem so se dogajali migracijski tokovi v EU, tudi skozi Slovenijo. Ko smo sprejeli ta dogovor, smo držali svojo obljubo. Hkrati se torej bojujemo s terorističnimi organizacijami in sprejemamo sirske begunce. To ni lahko. Seveda nihče ne trdi, da smo perfektni. Vedno je mogoče biti boljši. Stabilnost v Turčiji je tudi pomembna za Evropo. A imate prav, treba je najti pravo ravnotežje med bojem proti terorizmu in spoštovanjem človekovih pravic. Mi ga poskušamo ohranjati, kar pa med bojevanjem proti terorističnim organizacijam ni lahko.
Terorist ali s teroristično organizacijo povezana oseba sta dva pojma, ki se dandanes zlahka uporabita v Turčiji. Zaradi njih so se zapirali mediji in ljudje aretirali…Če teroristično organizacijo podpirate finančno ali politično, to pomeni, da imate vezi s to teroristično organizacijo, ker jim pomagate pri njihovi propagandi.
Ali pod te očitke spada tudi kritiziranje vlade?Ne.
Toda zaradi njih so bili zaprti mediji.Sodni postopki se nadaljujejo. Tožilci imajo namig, da so ti ljudje povezani s terorističnimi organizacijami. Borimo se proti FETO, PKK, ki je ubila 40.000 ljudi, večinoma kurdskega prebivalstva, in proti Islamski državi. Ob vsem dogajanju v Iraku in Siriji se borimo za ohranitev stabilnosti v Turčiji in regiji.
Ena izmed posledic državnega udara je, da je evropski parlament zaradi dogajanja po puču že drugič v letu dni pozval k zamrznitvi pristopnih pogajanj s Turčijo. Vse več evropskih voditeljev ponavlja iste zahteve. Je turška želja po članstvu v EU de facto končana?Ne. Naš strateški cilj je, da postanemo člani Evropske unije. Pred kratkim se je naš predsednik v Bruslju srečal s predsednikoma Junckerjem in Tuskom, kjer smo se dogovorili, da nadaljujemo našo pot v EU. Turčija potrebuje EU in EU potrebuje Turčijo. To je realpolitika. Tega ne moremo spremeniti. Turčija je peti najpomembnejši gospodarski partner EU. Imamo zelo tesne gospodarske odnose. Po neposrednih tujih investicijah je EU najpomembnejša partnerica Turčije, saj evropske investicije pri nas pomenijo kar 80 odstotkov vseh investicij. V državah EU – predvsem v Nemčiji, na Nizozemskem in v Franciji – živi veliko turških državljanov in ti so h gospodarstvom teh držav veliko pripomogli. Zelo ponosna sem tudi na novo turško investicijo v Sloveniji, na podjetje Odelo, ki v tovarni zaposluje več kot 1300 slovenskih delavcev.
Nihče ne oporeka temu, da ima Turčija delujoče tržno gospodarstvo, kar je eden od kobenhavnskih kriterijev za pridružitev Turčije k EU. Toda glede demokracije in človekovih pravic se sprašuje tudi evropski parlament na podlagi poročila tamkajšnje poročevalke o Turčiji. Po teh ocenah je demokracije v Turčiji manj v zadnjem letu…Kot sem vam razložila, je vlada po poskusu državnega udara morala sprejeti preventivne ukrepe. A vlada zdaj poskuša ljudem omogočiti, da si zagotovijo svoje pravice. To poskušamo razložiti tudi evropskim institucijam. A od Evropske unije potrebujemo tudi empatijo…
Saj te je bilo kar veliko v mesecih po spodletelem vojaškem puču.Na začetku je ni bilo. Po poskusu državnega udara je malo držav, med njimi je bila Slovenija, nemudoma izrazilo solidarnost s Turčijo. To je bila velika strateška napaka EU. Ne glede na to moramo nadaljevati našo pot in odnose z EU. Pred kratkim je komisarka Bulčeva obiskala Turčijo in povedala, da je Turčija zelo pomembna država za projekte v prometu. Na tehnični ravni imamo s komisijo dobre odnose, podobno kot so tesni tudi gospodarski odnosi med EU in Turčijo. Upamo, da bodo v prihodnosti naši odnosi – tako na gospodarskem kot na političnem področju – še boljši.
Čudni signali prihajajo iz Turčije. Po eni strani turški uradniki vztrajajo, da Turčija želi v Evropsko unijo, po drugi strani pa predsednik Erdogan napoveduje izvedbo referenduma o končanju pristopnih pogajanj z EU, ker Turčije Evropska unija ne želi…To je rekel po volitvah. Takrat voditelji strank izrečejo kakšne zadeve zaradi volivcev. Na žalost je podpora EU v raziskavah turškega javnega mnenja s 75 odstotkov leta 2004 zdaj padla na zgolj 25 odstotkov. Toda do zdaj glede izvedbe takšnega referenduma ni nobenega predloga v turškem parlamentu.
Še bolj alarmantno za EU je, da razmišlja o ponovni uvedbi smrtne kazni, kar bi pomenilo takojšnjo zaustavitev pristopnih pogajanj.Po spodletelem državnem udaru so turški državljani zahtevali ponovno uvedbo smrtne kazni.
A ni vendar predsednik Erdogan to vprašanje ponovno aktualiziral, rekoč, če me bodo ljudje prosili, naj uvedem smrtno kazen, bom temu primeren zakon tudi podpisal?Ne. Po poskusu državnega udara je v javnosti obstajal velik interes za ponovno uvedbo smrtne kazni. Ljudje so izgubili svoje najdražje, svoje sestre, može. Odzvali so se zelo čustveno. Toda leto dni po puču še ni nobenega tovrstnega predloga v parlamentu. Poznamo svoje mednarodne obveze, smo ena izmed ustanovnih članic Sveta Evrope. Zelo dobro vemo, kaj pomeni ponovna uvedba smrtne kazni. Leto dni po tem strašnem dogodku želimo pogledati naprej in nadaljevati našo pot v demokraciji na pozitiven način. Oblast pa mora nadaljevati tudi boj proti terorističnim organizacijam. Naše delo ni lahko, a prepričana sem, da nam bo uspelo.
