Znanstveniki so po analizi tako običajnih kot redkih živalskih in rastlinskih vrst ugotovili, da jih je na milijarde, zlasti regionalnih in lokalnih, že izginilo. Za to »biološko izničenje«, kakor znanstveniki opisujejo to množično izumiranje vrst, je kriva prenaseljenost ljudi, pa tudi njihova kapitalistična naravnanost (ob tem še lov na živali, onesnaževanje, podnebne spremembe). Znanstveniki opozarjajo, da je stanje kritično in da grozi obstoju človeške civilizacije, a hkrati mirijo, da jo lahko še rešimo, če se na nastalo situacijo nemudoma odzovemo.

Znanstveniki so ugotovili, da tretjina več tisočerih vrst, ki jih je iz leto v leto manj, sploh ni na seznamu ogroženih, še hujše pa je njihovo dognanje, da je v zadnjih desetletjih izginila kar polovica vseh primerkov (ne vrst!) živali na Zemlji. Skoraj polovica vrst kopenskih sesalcev je v zadnjem stoletju izgubila do 80 odstotkov »članov«. Na milijarde izginulih sesalcev, ptic, plazilcev in vretenčarjev po mnenju znanstvenikov kaže na šesto množično izumrtje, ki je že veliko bolj napredovalo, kot so predvidevali strokovnjaki.

V sklopu raziskave so analizirali podatke 27.500 vretenčarjev in ugotovili, da se je v zadnjih desetletjih znižalo število kar tretjine od njih. »V bližini mojega doma v Mehiki so vsako leto gnezdile lastovke, zadnjih deset let pa jih ni več,« je resnost situacije orisal vodja raziskave, profesor Gerardo Ceballos. »Ali pa poglejte leve – nekoč so poseljevali večji del Afrike, južno Evropo in Bližnji vzhod vse do severozahoda Indije. Danes pa jih živi še zelo malo,« je dodal. »To bo imelo posledice na okolje, gospodarstvo in družbo. Človeštvo bo sčasoma za to plačalo visoko ceno,« je zaključil.