Donald Trump mlajši, sin ameriškega predsednika, je objavil svojo elektronsko pošto, ki jasno kaže, da je bil očetov volilni štab med predvolilno kampanjo pripravljen sodelovati z Rusijo proti demokratki Hillary Clinton. Predsedniku Trumpu že več mesecev očitajo, da mu je Kremelj na nedovoljen način pomagal do položaja predsednika ZDA. Zadevo že dolgo preiskuje tudi FBI. Zdaj pa bi se lahko izkazalo, da je bil sum o kršenju zakonov o predvolilni kampanji upravičen.

Predsednik besen

Doslej je sedem Trumpovih sodelavcev v volilni kampanji priznalo, da so se lani sestali z Rusi na pomembnih položajih, a kot pravijo ne zaradi ameriških predsedniških volitev. Toda iz vsebine elektronske pošte, ki jo je predsednikov sin objavil na twitterju (to je storil zato, ker je objavo tako ali tako načrtoval New York Times), je očitno, da je šel na srečanje z odvetnico Natalijo Veselnicko 9. junija 2016 zaradi obljub o zagotoviti zaupnih informacij ruske vlade o Clintonovi.

Menda je predsednik Trump, ki danes začenja obisk v Parizu, besen, ker so ju s starejšim sinom potegnili v novo epizodo afere o ruskem vmešavanju v ameriške volitve. Predsednik se sicer že od sobote, ko je prišel iz Hamburga, ni pokazal v javnosti, objavil je samo tvit, v katerem je pozdravil sinovo »transparentnost« in obsodil »največji lov na čarovnice v politični zgodovini«. Trump mlajši pa trdi, da oče ni vedel ničesar o sestanku z Veselnicko.

Posredoval je Britanec

Zdaj razkrito dopisovanje se je začelo 3. junija 2016, dva tedna potem, ko je Trump zbral dovolj glasov za republikansko predsedniško nominacijo in je njegova glavna nasprotnica postala Clintonova. Njegov sin in svetovalec je takrat dobil elektronsko pošto od očetovega prijatelja iz Velike Britanije Roba Goldstona, sicer publicista in nekdanjega novinarja rumenega tiska, ki je imel zelo dobre stike z Rusijo. Donaldu mlajšemu je pisal, da ga je klical pevec Emin Agalarov, sin ruskega milijarderja Arasa Agalarova, ki je bil od leta 2013 zveza med Putinom in Trumpom. V elektronskem sporočilu je zapisal, da se je ruski vrhovni tožilec ravnokar srečal z Arasom Agalarovom in mu ponudil, da bi Trumpovemu volilnemu štabu poslal nekaj dokumentov in informacij, ki mečejo na Hillary Clinton slabo luč. Goldstone je v pismu dodal: »Očitno ponudba prihaja z zelo visokega položaja in so to zelo občutljive informacije, a gre za podporo Rusije in njene vlade Trumpu – s posredovanjem Arasa in Emina.«

Trump mlajši je takoj odgovoril: »Če je to, kar pišete, res, mi je zelo všeč. Še posebej prav bo prišlo konec poletja.« Torej takrat, ko se volilna kampanja bliža končnici.

Goldstone je najprej organiziral telefonski pogovor z oligarhovim sinom Eminom, nato pa še srečanje z odvetnico Veselnicko v New Yorku: »Emin me je prosil, naj omogočim srečanje med vami in odvetnico ruske vlade.« Donald Trump mlajši je ogovoril: »Odlično. Najbrž bomo zraven Paul Manafort (direktor volilne kampanje), moj svak (Jared Kushner) in jaz. 5. avenija 725, 25. nadstropje.« To je naslov Trumpove stolpnice na newyorški peti aveniji. Sledila je nova elektronska pošta, v kateri so srečanje preložili za nekaj ur. Naslov pošte se je glasil: »Rusija – Clinton – zasebno in zaupno«. Donald mlajši jo je poslal naprej Kushnerju in Manafortu.

Sumljivo sovpadanje Wikileaksa

Samo tri dni po srečanju ruske odvetnice s trojico glavnih v volilnem štabu zmagovalca republikanskih volitev so iz Wikileaksa sporočili, da imajo dokumente o volilni kampanji Clintonove. 22. julija so začeli objavljati njeno elektronsko pošto.

Donald Trump mlajši danes pravi, da je bilo »dvajset minut« z odvetnico »izguba časa«. O Clintonovi naj bi govorila »nedoločno, dvoumno«. Predvsem naj bi jo zanimal tako imenovani zakon Magnicki, s katerim je ameriški kongres zaradi smrti zaprtega disidentskega pravnika Sergeja Magnickega proti nekaterim Rusom na pomembnih položajih uvedel sankcije. Veselnicka je zdaj v pogovoru za ameriško televizijo NBC dejala: »Nisem imela informacij, ki so jih hoteli imeti o Clintonovi.« Pravi tudi, da ni imela nobenih zvez s Kremljem, kjer so tudi zanikali vsak stik z njo. Vendarle, težava za Trumpa mlajšega je, da pred srečanjem tega ni vedel in je vanj vseeno privolil.

Predsednikovemu sinu zdaj grozi obtožba, da je kršil zakon, saj je v predsedniški volilni kampanji iskal pomoč tuje države. V Beli hiši pravijo, da predsednik ni ničesar vedel o teh stikih svojega sina. A je Trump sam 27. julija 2016 Kremelj pozval, naj objavi vso elektronsko pošto Hillary Clinton: »Rusija, upam, da boste našli vseh 30.000 elektronskih sporočil, ki manjkajo.« Trump je pozneje dejal, da je bila to šala.

Mnogi se zdaj tudi sprašujejo, kaj neki sta se Trump in Putin pogovarjala v Hamburgu. Demokratski kongresnik Adam Schiff pravi: »Američani morajo vedeti, ali ima Rusija informacije, ki bi lahko škodile Trumpu in njegovi družini in s katerimi bi lahko vplivala na (ameriško) zunanjo politiko.«