Svet UKC Ljubljana od vodstva bolnišnice pričakuje načrt za vzpostavitev nacionalnega centra za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami. Odločanje o morebitni razrešitvi generalnega direktorja Andraža Kopača in strokovne direktorice Marije Pfeifer zaradi dogajanja na pediatrični kliniki pa so vnovič preložili.
Kopač zatrjuje, da je vse pod nadzorom
Prihodnost zdravljenja otrok in odraslih s srčnimi napakami bo usmerjal projektni svet, v katerem bodo predstavniki bolnišnice, ministrstva za zdravje in zdravstvene blagajne. Ob tem pa v svetu UKC Ljubljana pričakujejo natančnejša pojasnila glede odstavljanja strokovnega direktorja pediatrične klinike Rajka Kende. Predsednik sveta Tomaž Glažar je dejal, da se želijo seznaniti s pogledi obeh strani. Kopač sicer še ni sprejel dokončne odločitve o Kendovi razrešitvi. Danes je pojasnil, da je za zdaj še vedno strokovni direktor klinike. Kljub skrbem staršev malih bolnikov je zatrdil še, da je na otroški kardiologiji vse pod nadzorom.
Zdravniška zbornica Slovenije medtem še ni začela nadzora v primeru smrti štirinajstletnega fanta, ki so ga lani zdravili v UKC Ljubljana. Naj spomnimo, da so v bolnišnici doslej opravili vzročno-posledično analizo in notranji nadzor. Pri slednjem so nadzorniki sklenili, da je bil tragični izid fantovega zdravljenja posledica neustreznega vodenja bolnika, to pa je bilo predvsem posledica neurejenih sistemskih razmer na kliniki. Interni nadzor je pri tem poudaril tudi vlogo Kende, ki mu je generalni direktor UKC Ljubljana Andraž Kopač dvakrat vročil predlog razrešitve – prvič letošnjega marca in drugič junija. Kenda, ki se mu mandat izteka prihodnji mesec, je Kopaču odgovoril konec junija.
Trenja je treba vzeti v zakup
Imenovanje zunanje nadzorne komisije otežuje ozka specializiranost otroške kardiologije oziroma obravnave prirojenih srčnih napak, pojasnjujejo v zdravniški zbornici. Trenutno se o sodelovanju dogovarjajo z več evropskimi inštitucijami, je pojasnil predsednik odbora za strokovna medicinska vprašanja pri zdravniški zbornici Borut Gubina. “Če nastane problem na področju, s katerim se v Sloveniji ukvarja le nekaj ljudi, je težko najti strokovnjake, ki ne bi bili osebno vpleteni.” Druga težava je, da zakonodaja ne omogoča nadzora nad celotnim zdravljenjem posameznega bolnika, ampak jim dopušča le nadzor nad ravnanjem posameznih zdravnikov. Gubina se je ob tem zavzel za širši razmislek o organizaciji ozko specializiranih služb v slovenskem zdravstvu. Morebitna trenja v ozkih skupinah bi bilo treba po njegovem vnaprej vzeti v zakup.
Na zbornici pa medtem ugotavljajo še, zakaj se niso uresničila priporočila mednarodnega nadzora nad otroško srčno kirurgijo, ki se je končal leta 2015. Trenutno še zbirajo dokumente, je pojasnila predsednica zbornice Zdenka Čebašek Travnik, prav tako pa bodo opravili tudi pogovore z vpletenimi. Mednarodna komisija je leta 2015 opozorila, da je sodelovanje s tujimi centri sicer boljše od nekdanjega sodelovanja z izraelskim kirurgom Davidom Mishalyjem, a še vedno ne zagotavlja 24-urne kirurške pokritosti. V UKC Ljubljana bi tako morali zaposliti najmanj dva izkušena kirurga, bodoči center pa bi moral na leto opraviti najmanj 250 operacij. V Sloveniji se sicer po podatkih, ki so jih v UKC Ljubljana navajali pred dobrim letom, na leto rodi od sto do sto dvajset otrok s prirojenimi srčnimi napakami, ki potrebujejo operacijo.
