Živim v Dravljah ob Celovški cesti in sem peška, torej priznano najranljivejši udeleženec v prometu. Imam psa, zato se ob Celovški cesti sprehajam zelo pogosto. Res je, da je tu pločnik zelo širok, vendar je na obeh straneh ceste tudi kolesarska steza, in to ne ravno ozka. Kljub temu mi dostikrat izza hrbta pridrvi kolesar po pločniku v nasprotni smeri od tistih, ki vozijo po kolesarski stezi. Največ jih sicer pelje le do prvega križišča, ker bi sicer morali narediti ovinek, samo meni to nič ne pomaga. Res se bojim, da bo moj pes, ki pa se ravno tako prestraši, čeprav je na povodcu, skočil pred kolesarja. Kdo bo v tem primeru kriv za nesrečo? Najbrž jaz, ker ne obvladam dobro svojega psa. Ali, kar me še bolj pojezi, dva supermodno opremljena (čelada, dres ipd.) kolesarja vozita sicer v pravilni smeri, vendar eden po kolesarski stezi, drugi pa vzporedno z njim po pločniku, ker si imata pač toliko povedati, da ne moreta voziti drug za drugim. Včeraj sem na razdalji od križišča s Pečnikovo ulico do objekta Slepi Janez imela šest takšnih bližnjih srečanj.
Morda je tole slišati nekoliko zlobno, vendar zagotavljam, da bi policisti lahko tu kar uspešno polnili proračun. In morda ta denar namenili vzgoji kolesarjev, da se vendarle ne bi obnašali, kot da so sami na cestah. Saj s tako vožnjo kar izzivajo nesrečo. Avtomobilisti, ki se vključujejo na Celovško ali zavijajo z nje, pač ne pričakujejo kolesarjev v nasprotni smeri.
Darinka Ilovar, Ljubljana