Tik pred središčem Žužemberka se regionalna cesta, ki z ljubljanskega konca vodi proti Kočevski oziroma Beli krajini, med hišami tako zoži, da se na njej komajda srečata dve osebni vozili. Ko nanese, da si nasproti pripeljeta tovorni vozili, se mora eno umikati vzvratno do širšega dela ceste, da lahko drugo zapelje mimo. To po besedah žužemberškega župana Franca Škufce včasih povzroča tudi desetminutne zastoje, če se mora tako zvrstiti več tovornih vozil. Po besedah Škufce zdaj vendarle kaže, da bi središče Suhe krajine, skozi katerega pelje 4000 vozil na dan, v poletnih mesecih pa tudi do 8000, do leta 2023 lahko dobilo obvoznico.
Obvoznica v razvojnih načrtih države do leta 2023
Z obvoznico bi središče kraja nedvomno močno prometno razbremenili. Načrtujejo jo že več kot desetletje, sama ideja pa ima še enkrat tolikšno brado. V igri sta bili dve varianti. Daljša, južna različica bi pred Praprečami prečkala reko Krko, potekala mimo Stavče vasi do krožišča oziroma priključka na cesto proti Kočevju, nato pa bi se za vasjo Jama preko viadukta navezala na cesto pri Dvoru. Krajša, dva kilometra dolga severna različica, ki je nato tudi obveljala, pa se bo vila od Prapreč in nato pod Cvibljem, kjer se bo navezala na cesto, ki pelje proti Trebnjemu. Sledi 500 metrov dolg tunel, ki se konča pri zbirno-reciklažnem centru in se naveže na obstoječo državno cesto proti Dvoru. »Predor bo zgrajen 30 metrov pod zemljo, nad njim ne bo nobene hiše. Zato za okolje in naše občane ne bo obremenitev,« pojasnjuje Škufca.
Severna različica je ne le krajša in cenejša od južne (ocenjena je na 17 milijonov evrov), ampak je tudi njena realizacija časovno manj oddaljena. »Projekt je že dobil zeleno luč na državni ravni in je del razvojnega programa ministrstva za infrastrukturo za obdobje 2020–2023. Tudi vse revizije in presoje, ki jih opravlja pristojno ministrstvo, so pozitivne. Občina ob tem pripravlja idejne študije in spremembo občinskega prostorskega načrta,« dodaja Škufca, ki predvideva, da bi lahko prostorski akt, »če ne bo zapletov pri soglasodajalcih«, sprejeli konec marca prihodnje leto. »Nato vso dokumentacijo predajamo državi, ki bo začela odkupovati zemljišča, izdelovati projektno dokumentacijo in vse drugo,« napoveduje župan.
Proti koncu tudi obnova ceste skozi Dvor
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je ob svojem obisku v Žužemberku spomladi letos dejal, da bi »po optimistični varianti, če se ne bo zatikalo pri prostorskem umeščanju, odkupu zemljišč in izdelavi projektov, lahko imeli gradbeno dovoljenje v rokah morda leta 2019, ko bi se lahko tudi že pogovarjali o objavi razpisov za gradnjo«.
Že več kot deset let poteka tudi obnova ceste skozi Dvor. Po prvi in drugi etapi, ki sta bili končani leta 2006 oziroma 2010, je obnova zaradi zapletov z zemljišči zastala. Letos naj bi vendarle ponovno stekla. Dvofazna obnova preostalega odseka, od gasilskega doma do zadnje hiše v naselju, vključno s križiščem, kjer se cesta odcepi proti Kočevju, ter vso potrebno infrastrukturo naj bi z občinskimi in državnimi sredstvi v višini 1,2 milijona evrov stekla še letos, dela pa naj bi končali prihodnje leto.
