Bojan Križanič je pred meseci izvedel, da ima demenco v zgodnji fazi. A pravi, da se njegovo življenje ni bistveno spremenilo. Le nekoliko drugače si je organiziral vsakdanjik. Deluje preventivno, ne odhaja pogosto na kraje, ki so mu nepoznani, stvari doma si bolje organizira, ključe od hiše na primer, da vedno na isto mesto… Bolezni ne skriva, ampak se o njej pogovarja s prijatelji.
»Potem ko dobiš diagnozo, veš, da moraš paziti na nekatere stvari, zato je lažje,« je dejal. O demenci želi govoriti, ker hoče pripomoči k temu, da bi se ta bolezen otresla stigme in da bi ljudje čim prej odšli na pregled. »Z demenco je enako kot z vsako drugo boleznijo, prej jo odkriješ, bolje je. Nočem, da je to tabu,« je dejal.
Po pomoč v zgodnji fazi bolezni
V tem duhu so včeraj odprli prvo demenci prijazno točko na sedežu varuha človekovih pravic na Dunajski cesti 56 v Ljubljani. Po pomoč bodo lahko prišli predvsem bolniki z demenco v zgodnji fazi, ko so še samostojni in aktivni. V sodelovanju z združenjem za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija so nalepili nalepko na eno od pisarn. V prihodnje bodo poskrbeli, da bo takšnih točk po Sloveniji vse več – od trgovin do bank in drugih javnih prostorov. Spominčica je zaposlene pri varuhu človekovih pravic seznanila s tem, kako prepoznati demenco in kako pomagati ljudem. Podobne delavnice bodo opravili na tistih mestih, kjer bodo v prihodnje nalepili enako nalepko.
Predstavniki varuha človekovih pravic vsako leto obiščejo različne ustanove, v katerih so nastanjeni bolniki z demenco, in ugotavlja, da v večini primerov upoštevajo njihova priporočila. Lani so obiskali 24 domov za starejše in dali 186 priporočil, od tega tri niso bila sprejeta, za 40 priporočil ni podatka, 59 jih je bilo sprejetih, 84 pa uresničenih.
Demenci prijazna točka ima tudi funkcijo osveščanja javnosti. »V začetni fazi je demenco težko prepoznati. Moramo poznati deset znakov začetka bolezni, da osebo čim prej pripeljemo k zdravniku in da čim prej dobi diagnozo,« je dejala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je poudarila, da je Slovenija najuspešnejša podpisnica glasgowske deklaracije, tako po številu podpisov (1752) kot po številu podpisov na prebivalca.
Potrebne so zakonske spremembe
Slovenija je sprejela tudi strategijo za obvladovanje demence. »Svetovna zdravstvena organizacija, ki je še leta 2010 menila, da demenca ni tako velik problem, je konec maja sprejela svetovno strategijo za obvladovanje demence. Od 194 članic jih ima 29 nacionalno strategijo za obvladovanje demence, med njimi tudi Slovenija. S tem smo lahko zadovoljni, zdaj je pred nami uresničevanje strategije,« je povedala predsednica Spominčice Štefanija Lukič Zlobec.
Pri varuhu človekovih pravic menijo, da so potrebne spremembe zakonodaje. »Slovenija nima posebne zakonodajne ureditve za to bolezen, ki jo zdaj ureja zakon o duševnem zdravju. Vse več je sporočil, da potrebujemo posebno zakonodajo v okviru zakona o duševnem zdravju ali v posebni ureditvi. Skupina za dopolnitev sprememb zakona že deluje, tudi varuh je z uspešno vloženo oceno na ustavnem sodišču dosegel, da se je ta zakon odprl,« je dejal namestnik varuhinje Ivan Šelih. Varuh meni, da je treba podrobneje urediti zlasti vprašanje, kdaj je mogoče prizadetemu posamezniku pomagati s skrbnikom, kdaj pa s skrajnim ukrepom odvzema poslovne sposobnost.
