Vsakoletni dan odprtih vrat Semenarne Ljubljana na Ptuju tradicionalno privabi ogromno ljudi. Minuli konec tedna se je povabilu odzvalo nekaj več kot 700 ljudi, predvsem ljubiteljev vrtnarjenja, ki si pridejo ogledat ptujski vrt, veliko jih pride tudi po nasvete in preverit novosti. Kot je bilo mogoče slišati, jih zanimajo predvsem sorte vrtnin, vedno bolj tudi cvetlice. A ne katerekoli – radi se namreč spominjajo cvetlic, ki so jih še babice imele na svojih vrtovih.
Odkrivanje novih sort, tudi pšenice
Sorte, ki so bile tako priljubljene na vrtovih naših prednikov, so zaradi različnih okoliščin že skoraj pozabljene. Zato gre podpreti željo in vizijo Semenarne Ljubljana, ki želi na novo odkriti že pozabljene sorte. Kot je povedal Aleš Šabeder, direktor Semenarne Ljubljana, je njihovo delo pri ohranjanju in vzdrževanju starih slovenskih sort vrtnin in poljščin tako rekoč neprecenljivo. Zelo pomembno poslanstvo, ki so si ga v podjetju zadali pred časom, je tudi podpora sodobnemu žlahtniteljskemu programu pšenice in razvoju novih sort. Tako so med drugim predstavili novo sorto pšenice XT86. Sorta je konkurenčna najproduktivnejšim tujim sortam pšenice, kar pomeni, da bo Semenarna Ljubljana po več desetletjih na trg začela ponovno plasirati sodobne sorte pšenice slovenskega izvora. Na trgu bo že to jesen in bo prva sorta, ki bo namenjena intenzivni pridelavi pšenice. Poleg klasičnih sort navadne pšenice bodo v prihajajočih letih (predvidoma v začetku naslednjega desetletja) kot rezultat sodobnega slovenskega žlahtnjenja pšenice na regionalnem trgu prisotne tudi hibridne sorte pšenice in sorte pšenice s »funkcionalnimi« lastnostmi (visoka vsebnost amiloze, nizka vsebnost aktivnega glutena, lastnosti, ki vplivajo na nizek glikemični odziv, kar pomeni, da se zmanjšajo tveganja za diabetes in kardiovaskularne bolezni).
Prehranska neodvisnost
Seveda pa lahko avtohtone sorte ohranimo samo z vzdrževanjem, rednim sajenjem in uživanjem pridelkov. Če tega ne počnemo, je sorta izgubljena, lahko tudi za vedno. In tukaj imajo pomembno vlogo Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki sodeluje s Slovensko gensko banko rastlin, naslednjim pomembnim akterjem, kjer je genski material posamezne sorte shranjen tako, da lahko iz njega ponovno obudimo sorto, ter ne nazadnje Semenarna Ljubljana. »Pomen avtohtonih in udomačenih sort se nam kaže drugače kot pred desetletji. Čeprav imamo v pridelavi večinoma tuje visokorodne sorte kmetijskih rastlin in nam je globalizacija približala daljave, saj v trgovinah kupujemo hrano z vsega sveta, smo zaradi podnebnih sprememb in političnih nasprotij v svetu zaskrbljeni glede vprašanja, kako se bo hrana zagotavljala v prihodnosti,« je na strokovnem posvetu poudarila prof. dr. Darja Kocjan Ačko z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Res pa je tudi to, da se podobno kot drugi evropski narodi tudi Slovenci vse bolj zavedamo pomena trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva. Tudi z avtohtonimi in domačimi sortami lahko izboljšamo biotsko raznolikost vrst in sort poljščin ter vrtnin v kolobarju in ustvarimo očem prijazen videz kulturne krajine. »Pester kolobar je temelj kontrolirane ekološke pridelave. Menjavanje različnih vrst in sort lažje kljubuje plevelom, zmanjša številnost in prenos povzročiteljev bolezni ter škodljivcev. Za vzdrževanje rodovitnosti tal in vezavo zračnega dušika s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah so še posebej pomembne metuljnice, med njimi številne avtohtone sorte fižola, ki je bil steber prehrane naših prednikov. Pomen avtohtonih in udomačenih sort je tudi v njihovem razpoznavnem, sortno značilnem okusu, ki bi ga kazalo tesneje povezati s slovenskimi tradicionalnimi jedmi, kulinaričnimi in gastronomskimi posebnostmi. Domača in obrtna predelava boba, fižola, korenja, repe in zelja v domače shranke in predpripravljene jedi je priložnost za odprtje novih delovnih mest, delo in zaslužek,« je bilo jasno sporočilo prof. dr. Darje Kocjan Ačko.
Vzdržujejo 70 avtohtonih sort
Za ohranjanje avtohtonih sort je zelo pomembno, da jih vzdržujemo na trgu, da ohranjamo kalivost njihovega semena, kar pri nas opravlja največja domača semenarska hiša. Po besedah vodje Selekcijsko-poskusnega centra Ptuj Darka Vernika skrbijo za 54 avtohtonih in udomačenih sort vrtnin ter poljščin. Med njimi tudi za danes najbolj priljubljene sorte, kot sta ptujski česen in ptujska rdeča čebula. Slednja ima celo zaščiteno geografsko označbo ptujski lük. »Z vzdrževalno selekcijo sorto ohranjamo z vsemi njenimi poglavitnimi lastnostmi, po katerih je bila prepoznavna že od prvega opisa,« pojasni Darko Vernik. Sicer pa na Ptuju vzdržujejo 70 različnih sort vrtnin in poljščin, ki imajo avtohtono oziroma tradicionalno poreklo in so vpisane na sortni listi. V postopku vpisa na sortno listo je še 13 novosti, ki imajo prav tako avtohtono poreklo in dajejo zelo kakovostne plodove.
Manjša količina pridelka
Da so prednosti avtohtonih in udomačenih sort v kakovosti pridelkov, v značilnem okusu, ki smo ga navajeni in nam je domač, ter seveda v prilagojenosti rastnim razmeram pri nas, je potrdil tudi Slavko Leben iz Moškanjcev, dolgoletni pridelovalec semena za semenski česen sort ptujski jesenski in ptujski spomladanski. »Slabost se kaže v malo manjši količini pridelkov, če te količine primerjamo s hibridnimi sortami. Te sorte so namenjene predvsem vrtovom, kjer ni pomembna količina pridelka, ampak okusni in zdravi plodovi, ki so zrasli brez dodatnega gnojenja in uporabe zaščitnih sredstev,« je še dodal Leben.
