Pred dvema letoma je v prestolnici zaživela Čebelja pot, ki danes v mestu povezuje že 31 izobraževalnih in kulturnih institucij, čebelarjev in čebelarskih društev ter tistih, ki s svojimi aktivnostmi skrbijo za blaginjo ljubljanskih mestnih čebel.
Pomembna točka Čebelje poti je že vse od njenega odprtja tudi Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Tam se namreč ob Ižanski cesti razteza raznolik rastlinski sistem, kjer lahko čebelje družine v vsakem letnem času najdejo svojo pašo. Diši po sivki in šetraju, timijanu, melisi in meti, za čebele pa so zanimiva tudi drevesa in grmičevje ter arboretum, kjer lahko najdejo hrano v podrasti navadnega malega zvončka in žafrana. Včeraj so ob travniku z medovitimi rastlinami postavili še prav poseben urbani čebelnjak.
Študenti za študente
Skupina študentov ljubljanske fakultete za arhitekturo je pod mentorstvom profesorja Mihe Dešmana že v študijskem letu 2015/2016 izdelala osem predlogov, kakšni naj bodo sodobni čebelnjaki, ki bodo obogatili urbani prostor v mestu, hkrati pa ostali zvesti čebelarski tradiciji in vsem zakonitostim čebelarjenja. Ena izmed arhitekturnih rešitev je tudi leseni urbani čebelnjak, ki odslej stoji v Botaničnem vrtu. Učni čebelnjak je hišica, v katero so postavljeni panji, hkrati pa je tudi urbana informacijska točka, ki obiskovalcem pripoveduje o življenju čebel ter tradicionalni in sodobni kulturi čebelarjenja.
V njem lahko biva osem čebeljih družin, trenutno pa tam domujeta dve čebelji družini, ki so ju pred enim tednom pripeljali izpod Rožnika. »Čebele se postopoma privajajo na novo okolje. Jih bo pa počasi že treba pripraviti tudi na zimo, da se bodo še malo okrepile,« je naslednje korake pri delu v čebelnjaku opisal strokovnjak za čebele z ljubljanske biotehniške fakultete Janko Božič. Študenti bodo pod njegovim skrbnim nadzorom skrbeli za čebele v učnem čebelnjaku in tako nabirali dragoceno praktično znanje.
Cvetoče preproge in gozdni med
Čebelnjak stoji na manjšem travniku, ki je šele pred kratkim postal razširjeni del Botaničnega vrta. Ob domovanju za čebele so že uredili tudi vrt cvetočih preprog, kjer bodo cvetele medovite rastline. »Posebnost teh cvetočih preprog je, da smo izbrali izključno za naše okolje avtohtone medovite rastline. To je pomembno pri ohranjanju naše biodiverzitete,« je poudarila biologinja v Botaničnem vrtu Blanka Ravnjak.
Prvi med bi v Botaničnem vrtu lahko točili že prihodnje leto. »Najbrž bo to cvetlični med, lahko pa, da bo tudi gozdni, saj Golovec s svojimi gozdnatimi pobočji ni daleč,« ob tem predvideva Božič.
