Kljub številnim utemeljenim pomislekom so mariborski mestni svetniki prejšnji teden nazadnje podprli naložbo v plavajoči oder na Dravi, ki je nekakšen zaščitni znak Festivala Lent. Narodni dom Maribor bo tako v prihodnjem (volilnem) letu spet imel na voljo osrednje tradicionalno prizorišče, ki bo še večje kot nekdaj. Na montažni tribuni naj bi bilo po načrtih prostora za kar 4000 obiskovalcev.
Občinsko vodstvo je poudarjalo, da naložba ni namenjena zgolj Festivalu Lent. »Oder bo namenjen vsem,« je napovedal direktor občinske uprave Simon Štrancar. A dejstvo je, da je v občinski dokumentaciji izpostavljen izključno največji mariborski festival. »Če oder postavljamo zgolj za Lent, je to zgrešena naložba,« je opozarjal Milan Mikl (NSLS). »Moralo bi nas tudi zanimati, ali bo ta oder v prihodnosti tržen in ali bo imel vsebine. Kaj bo tam prihodnje leto poleg Festivala Lent?«
Na mariborski Dravi bi plaval tudi hrvaški festival
O verodostojnosti napovedi, da se bo tam dogajalo še kaj poleg Lenta, je bilo mogoče odkrito podvomiti po vpogledu v občinsko dokumentacijo. V njej so med potencialnimi organizatorji navedeni Lutkovno gledališče Maribor, Mladinski kulturni center Maribor in festival Špancirfest, ki niti ne poteka v Mariboru, temveč v hrvaškem Varaždinu!
»Sporna se mi zdita investicijska dokumentacija in zaledje projekta,« je bila kritična nekdanja podžupanja Melita Petelin. Podvomila je o poštenih namenih občinskih predlagateljev. Mestni svetniki so potem soglašali z njenim predlogom o ustanovitvi posebne komisije, ki bo pregledala načrtovano naložbo.
»Mariborske Križanke« letos prvič ne bodo samevale
Dvom o nujnosti postavitve stalne odrske konstrukcije na Dravi poraja tudi dejstvo, da nobeden izmed okoliških ponudnikov kulturnih dogodkov in prireditev doslej ni izrazil potrebe ali želje po njej. V mestu je prireditvenih prostorov že zdaj več kot dovolj. »Analize o njihovi izkoriščenosti pa nimamo,« je opozoril mestni svetnik Damir Orehovec (SMC).
Lutkovno gledališče Maribor ima že od leta 2014 v upravljanju prekrasen letni avditorij Minoriti, ki pa razen v času Festivala Lent in ob poletnih lutkovnih predstavah skoraj vse leto sameva, saj nobeden izmed zunanjih mariborskih izvajalcev kulturnih vsebin doslej tam ni izvajal svojega programa. Letos se je s tem izzivom prvič soočil konzorcij Društva za razvoj filmske kulture, podjetja Maribox, zavoda Peron in Lutkovnega gledališča Maribor. V »mariborskih Križankah« bodo organizirali letni kino.
V vodstvu Festivala Lent so prepričani, da nujno potrebujejo plavajoči oder, ker je pomemben prepoznavni znak dogodka, njegova odsotnost pa negativno vpliva na obiskanost festivala. Ta je nekoč – na podlagi nepreverljivih podatkov – vztrajno dosegala neverjetnih pol milijona obiskovalcev. Letos pa so na vseh 289 prireditvah skupaj našteli 250.000 obiskovalcev.
Realnejšo sliko o obiskanosti festivala razkriva število prodanih vstopnic na tistih 14 dogodkih, za ogled katerih je bilo treba plačati doplačilo v znesku od 5 do 25 evrov. Številke so presenetljivo nizke. Na Trgu Leona Štuklja so samo enkrat zapolnili več kot polovico razpoložljivih sedežev: koncert Boba Geldofa so si ogledali 904 ljudje. Vsega skupaj so prodali 6622 vstopnic (glej tabelo).
Za primerjavo: Na tridnevnem festivalu elektronske glasbe StellarBeat v bližnji Rogozi, ki je sočasno z Lentom potekal prvič, so organizatorji prodali več kot 3000 vstopnic, njihova cena pa se je gibala med 15 in 35 evri.
Rukavina ne razume, kam mu je ušlo občinstvo
»Ne razumem, kako nam ne uspe do konca napolniti prizorišča na glavnem odru, ki ima le 1600 sedežev, ob izjemni operni premieri, vrhunskih koncertih folkloristov z vsega sveta, izjemnem muzikalu ter ne nazadnje ob legendi, kot je Bob Geldof. In ob najcenejših vstopnicah daleč naokoli,« je za časnik Večer potarnal Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, ki je pred začetkom festivala napovedoval razprodane tribune. Kaj torej delamo narobe, se javno sprašuje Rukavina, ki direktorski položaj zaseda od leta 1992, na njem pa bi ostal do upokojitve.
