Zgodba o tem, da je predvolilni štab Donalda Trumpa s pomočjo Rusije koval volilno zaroto proti demokratski predsedniški kandidatki Hillary Clinton, je dobila novo nadaljevanje. Časnik New York Times je objavil informacije, da se je predsednikov istoimenski sin Donald junija lani srečal z rusko odvetnico Natalijo Veselnicka. Skupaj s predsednikovim svakom Jaredom Kushnerjem in tedanjim vodjem kampanje Paulom Manafortom jih je na sestanek menda privabila z obljubo o obremenjujočih informacijah o demokratski kandidatki. Donald mlajši je sestanek v Trumpovi newyorški stolpnici potrdil. Še preden pa je začel pojasnjevati ozadje srečanja, ki so ga v časniku najprej potrdili svetovalci iz Bele hiše, se je že utrnil plaz ugibanj o njegovem namenu, saj je bila ruska odvetnica predstavljena kot oseba s kremeljskimi povezavami.
V izjavi za medije je predsednikov najstarejši sin navedel, da ga je na srečanje z rusko odvetnico povabil znanec s tekmovanja za Miss sveta leta 2013, ki je bilo v Moskvi. Znanec je nekdanji novinar in ameriški glasbeni producent, rojen v Veliki Britaniji, Rob Goldstone, ki se je sam razkril Washington Postu. Donaldu mlajšemu je bilo baje rečeno, da ima nekdo informacije, ki bi lahko pomagale njegovemu očetu na volitvah, potem ko ga je dva tedna prej republikanska stranka nominirala za svojega predsedniškega kandidata. Trump mlajši navaja, da Kushnerju in Manafortu ni omenjal namena srečanja, ko ju je povabil, naj se mu pridružita.
Po nekaj spoznavnih prijaznostih mu je ruska odvetnica domnevno dejala, da razpolaga s podatki o ljudeh, povezanih z Rusijo, ki financirajo nacionalni odbor demokratske stranke in podpirajo Clintonovo. Toda kot pravi, je ugotovil, da gre za nejasne informacije brez prave povezave s stvarnostjo. Veselnickova je zatem spremenila temo in očitno je postalo, da jo pravzaprav zanima nadaljnja usoda tako imenovanega zakona Magnicki, s katerim je ameriški kongres proti nekaterim ruskim predstavnikom, domnevnim kršiteljem človekovih pravic, uvedel sankcije po smrti zaprtega disidentskega pravnika Sergeja Magnickega, Moskva pa je odgovorila s prepovedjo ameriških posvojitev ruskih sirot, ki jo je utemeljila s smrtjo ene od njih zaradi neodgovornega ameriškega posvojitelja.
Kremelj (spet) ne ve nič
O Veselnickovi ameriški mediji navajajo, da je leta 1998 končala moskovsko pravno fakulteto, nekaj časa delala v pisarni državnega tožilstva, nato pa ustanovila zasebno pravno podjetje Kamerton Consulting. V New Yorku se je mudila, ko je pred tamkajšnjim sodiščem zastopala neko rusko stranko pred ameriškimi obtožbami o gospodarskem kriminalu. Sama se glede namena srečanja s Trumpovim sinom za zdaj še ni oglasila, v Kremlju pa so že kategorično zagotovili, da jim je odvetnica popolnoma neznana. »Ne, ne vemo, kdo je ta oseba, in, razumljivo, ne moremo spremljati srečanja vseh ruskih odvetnikov v Rusiji in na tujem,« je danes dejal Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. Kremelj sicer dosledno zanika kakršnokoli vmešavanje v ameriške volitve in zavrača vse navedbe ameriških obveščevalnih agencij, da je to počel prek računalniških hekerjev, ki so med drugim vdrli v elektronsko pošto demokratske stranke in prek Wikileaksa razširili dogovarjanje, kako Clintonovi zagotoviti nominacijo v tekmi s strankinim rivalom Berniejem Sandersom.
Samega predsednika Trumpa pa zdaj lovi še ena ruska zgodba, namreč njegov predlog Putinu na vrhu skupine G20 v Hamburgu prejšnji teden o skupni enoti za kibernetično varnost proti hekerjem. Republikanski senator Marco Rubio je dejal, da je to tako, kot če bi enoto za boj proti kemičnemu orožju ustanovili skupaj s sirskim predsednikom Asadom.
