Primož Roglič se je po dveh padcih v preteklih dneh pogumno zapodil v napad na eni najtežjih etap, ki so jih v zadnji dobi vozili na Touru. Trasa čez sedem prelazov, trije z najstrmejšimi cestami v Franciji (181 km, 4700 m), je bila za mnoge strah in trepet, za Zasavca priložnost. Virtualno je na Col de la Biche, vzponu prve kategorije, že oblekel pikčasto majico najboljšega hribolazca, kazala pa se je tudi priložnost za prvo slovensko etapno zmago na Touru.
Kot vedno v kolesarstvu dobra pripravljenost, borbenost, požrtvovalnost ne pomenijo vse. V tako dolgi in zahtevni etapi akcije ni zmogel izpeljati sam. Med Rogličevimi soubežniki je bilo tudi preveč taktiziranja. V njihovih očeh je bil prenevaren tekmec v lovu za etapno zmago. »Primož se je boril kot lev,« je požrtvovalnost Rogliča v eni najbolj dramatičnih in spektakularnih etap Toura hvalil športni direktor Nico Verhoeven. »Primož je dokazal, da je na ravni pripravljenosti pred Tourom. Prav tako lahko nase opozori na naslednjih gorskih etapah. Za ekipo je bil to grozno slab dan, saj morata domov dva kolesarja, po drugi plati se odpirajo nove priložnosti,« je dodal.
Slovenskemu članu nizozemske ekipe je virtualno pikčasto majico slekel kar Francoz Warren Barguil (Sunweb). Pospešil je na Grand Colombier in tudi na Mont du Chat se je prvi spustil proti Chamberyju. Roglič je v seštevku pikčaste majice najboljšega hribolazca drugi, sloves prvega hribolazca Toura pa bo zagotovo lahko ena od priložnosti pri dolgih pobegih, kot je v italijanskih gorah že paradiral Jan Polanc. Ubežnika Rogliča je skupinica s Froomom ujela le dobra dva kilometra pod vrhom zadnjega prelaza in v cilj je pripeljal kot 19., skupaj z Albertom Contadorjem, enim od poražencev dneva. O zahtevnosti včerajšnje etape govorijo tudi časovni zaostanki. Le 28 kolesarjev je končalo znotraj zaostanka desetih minut. Jani Brajkovič (46.) in hrvaški kolega Kristijan Đurasek sta zaostala že 26 minut, večina vključno z Grego Boletom in Borutom Božičem je lovila časovno rampo po štirideset minut.
»To je bila kraljevska etapa Toura. Rane še niso zaceljene, na koncu mi je v zadnjem vzponu pobralo moči, ampak gre v pravo smer! Vesel sem dobrega izhodišča med hribolazci. Danes počitek in potem borba dalje. Etapa je bila kar kaotična in vsem z manj sreče želim čimprejšnjo vrnitev na kolo,« je v cilju razmišljal Primož Roglič.
Strmi vzponi tudi na Touru
Strme ceste so sicer redkost Francije in Toura. Spektakel tovrstnih posebnosti se je z Gira in Vuelte preselil tudi na Tour. Strmi klanci zmanjšajo moč ekip, pri čemer sta Sky in Chris Froome v veliki prednosti. Kljub odstopu Gerainta Thomasa je imel branilec lovorike zmagovalca Toura skoraj do vrha zadnjega vzpona še vedno tri močne pomočnike (Landa, Nieve, Henao). Vsi so celo med petnajsterico v skupnem seštevku. Tako niti ni čudno, da ga napadajo tudi ob prvih znakih težav, kot je naredil Fabio Aru. Napad je bil naposled zgolj »preplah«, saj je Froome zelo hitro in očitno rutinirano pokazal, kdo je kljub zgolj 18 sekundam prednosti gospodar rumene karavane.
Rigoberto Uran, roker med kolesarji, je bil srečnež v več pogledih. Od prihoda v ekipo Cannondale kot pomembna okrepitev pred lansko sezono se je začela sušna doba zmag. Za odličnega kolumbijskega hribolazca, ki je Giro dvakrat (2013, 2014) končal kot drugi v skupnem seštevku, ni presenečenje, da je ostal s Froomom in Arujem čez strmi Mont du Chat. Na spustu je imel tudi nekaj sreče, saj je pri padcu Richieja Porta in Dana Martina slednji pri salti na brežini zadel z nogo v njegov menjalnik. Brez pomoči servisa je do cilja prevozil le z najtežjim prenosom. Tako je bil prisiljen uporabiti izkušnje in drugačno taktiko v sprintu, ki mu je nenadejano prinesla etapno zmago. »V cilju kar nisem mogel verjeti, ko so mi iz ekipe po radijski zvezi kljub slavju Barguila govorili, da sem zmagal. Veliko stvari se je zgodilo, od padca Porta, okvare menjalnika, a sem se boril do konca. Zmaga je presenečenje. Spodbudna za mojo skupno razvrstitev, ki sem jo imel v mislih do začetka Toura, do morale v ekipi,« je razlagal Kolumbijec. Warren Barguil, ki je zmago že proslavljal v solzah sreče, po odločitvi fotofiniša (centimeter) pa v solzah razočaranja, je za tolažbo prejel rdečo startno številko najbolj borbenega kolesarja v torkovi ravninski etapi in seveda mnogo bolj prestižno pikčasto majico.
Poskus Calmejana obrodil sadove
Jani Brajkovič in Grega Bole sta bila med ubežniki v sobotni razgibani etapi do pogorja Jura. Bole je bil v veliki ubežni skupini skoraj petdesetih kolesarjev le v uvodnem delu, Brajkovič se je boril do zadnjega vzpona in obupal. Ne pa Francoz Lilian Calmejane, član drugorazredne francoske ekipe Direct Energie, ki je pri 24 letih po etapni zmagi na lanski španski Vuelti vpisal še mnogo bolj prestižno na domačem Touru. To, kar poudarja Borut Božič, da je vredno vedno znova poskušati, je zlato pravilo Toura.
Kakšne posledice ima gladiatorski boj, dokazuje zdravniško poročilo devetega dne. Drugi v skupnem seštevku Geraint Thomas je končal z zlomljeno ključnico. Zaradi padca je s poškodbami hrbta v bolnišnici končal tudi Rogličev klubski kolega Robert Gesink. Richie Porte (BMC), peti v skupnem seštevku, je spektakularno vsem na očeh kamer priletel v brežino na spustu v Chambery. Kri na asfaltu ni niti malo zavrla karavane. Poškodba glave (pretres možganov) in rame. »Štirikrat smo si na treningu ogledali to cesto, vozili so ga na Kriteriju Dauphine. Vedeli smo, da je nevarna. Vsi smo žalostni po taki nesreči,« je povedal športni direktor ekipe Fabio Baldato.
