Globalna konkurenca, izjemen tehnološki razvoj in hitro spreminjajoče se okolje spodbujajo podjetja in raziskovalce k tesnejšemu sodelovanju in izrabi prednosti odprtega inoviranja. Ta koncept je leta 2003 predstavil prof. Henry Chesbrough z Univerze Berkeley v svoji knjigi Open Innovation: The New Imperative for Creating and Profiting from Technology. »Nobenega dvoma ni, da bodo vse industrije začele uporabljati odprte inovacije, če bodo želele uspeti,« je prepričan Chesbrough.
Odgovor na potrebe
V slovenskih podjetjih se odprto inoviranje vse bolj uveljavlja, ugotavljata dr. Peter Štrukelj in dr. Borut Likar s koprske fakultete za management, ključni razlogi pa so vzpostavljanje novih partnerstev, raziskovanje novih tehnoloških smernic in odkrivanje novih poslovnih priložnosti. Odprto inoviranje je torej odgovor na potrebe, saj podjetja ne glede na velikost nimajo več ustreznih virov, da bi lahko dovolj hitro odgovarjala na priložnosti na trgu.
Rezultati odprtega inoviranja so poleg skrajševanja časa od inovacije do vstopa na trg še povečana donosnost in večji uspeh prebojnih inovacij. Slednje so zelo pomembne, saj prispevajo k optimizaciji poslovnih procesov oziroma zmanjševanju stroškov, dolgoročno pa to pomeni zmanjševanje števila delavcev. Inovacijski sledilci na področju predelovalne industrije z enim vloženim evrom ustvarijo 1,6 evra, inovacijsko vodilni, ki vložijo kar trikrat več v zunanje raziskave od sledilcev, pa 14,4 evra.
»Protector&Gamble je pred dobrim desetletjem dejal, da imajo zaposlenih samo osem tisoč znanstvenikov, odprto inoviranje pa jim daje na razpolago milijon in pol potencialno zanimivih sodelavcev. To bistveno pospeši uvajanje inovacij, če uporabimo nekaj, kar je že v razvoju in potegnemo iz naše mreže, saj po navadi lasten razvoj zahteva vsaj tri leta,« je dal primer dr. Likar. Z vključevanjem deležnikov iz mreže so najprej začeli na Japonskem, pionirsko vlogo sta odigrala Nissan in Toyota. Pri tovrstnem sodelovanju pa je pomembno, da je dolgoročno, saj se mora med deležniki vzpostaviti zaupanje in razumevanje glede medsebojnih potreb. Zato tudi ni čudno, da tolikokrat slišimo strokovnjake povzemati opozorilo dr. Petra Druckerja, da kultura v organizaciji lahko brez težav pokoplje strategijo (culture eats strategy for breakfast).
Pri odprtem inoviranju pa ne gre samo za sodelovanje podjetij in raziskovalnih ustanov, saj najdemo veliko primerov inovacij tudi v sodelovanju med podjetji. Tako je na primer nastala kapsula za pregled prebavnega trakta s kamero; je plod sodelovanja medicinske in vojaške industrije. Nastale pa so tudi že nove ustanove za trgovanje z idejami, spletne platforme, ki olajšujejo povezovanje in iskanje potencialnih partnerjev, kot so Innocentive, Connect to Ideas, Nine Sigma.
Tudi IKT-tehnologije pospešujejo odprto inoviranje, kar so nedavno izkoristili tudi v gazeli Domel, kjer so med seboj povezali lastne raziskovalce in razvojnike, ki delajo v njihovih dislociranih enotah, študente in raziskovalne ustanove ter s tem na dokaj preprost način izjemno izboljšali medsebojno sodelovanje. »Odprto inoviranje podjetje ves čas žene naprej. Če se prisilite, da ste ves čas dinamični, da vsako leto ali dve izdelate nekaj novega, vam to prinaša nove prednosti,« poudarja Chesbrough.
Gazele vedo
Da je odprto inoviranje izjemnega pomena za ustvarjanje dodane vrednosti in dvig konkurenčnosti, se zavedajo tudi druge gazele. Na pobudo odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so nedavno obrtniki in podjetniki, člani OZS, obiskali Institut Jožefa Stefana in se seznanili z možnostmi prenosa novih tehnologij in inovacij v svoja podjetja. Velik pomen dolgoročnega sodelovanja znanstveno-raziskovalne sfere z industrijo, še posebej v časih, ko znanje, razvoj in inovacije postajajo ključna konkurenčna prednost, je poudaril Marko Lotrič, predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri OZS in direktor Skupine Lotrič.
Inovacije, ki so plod sodelovanja z razvojno-raziskovalnimi ustanovami, med drugim tudi z Institutom Jožefa Stefana, pa so vpeljali v gazeli FerroČrtalič. Podjetje že deset let sodeluje z znanstvenimi ustanovami in univerzami, čemur pripisuje tudi uspešnost svojega poslovanja. »Celoten tim zaposlenih, ki dela v našem podjetju, tako pridobiva znanje, ki ga ni mogoče pridobiti nikjer drugje,« pojasnjuje Bojan Črtalič, prokurist družinskega podjetja iz Dolenjskih Toplic.
