Danes se izteče rok za prijavo na razpis za zaposlitev asistentov za delo z otroki s posebnimi potrebami v vzgoji in izobraževanju, ki ga je objavilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in bo zanj s pomočjo Evropskega kohezijskega sklada namenilo 1,6 milijona evrov. Teden dni kasneje pa se izteče še rok za enak razpis, vendar za nevladne organizacije. Za ta razpis bodo namenili 400.000 evrov, skupno pa naj bi delo za eno šolsko leto dobilo 250 mladih, starih do vključno 29 let.
Objav za ta prosta delovna mesta na zavodu za zaposlovanje je ogromno, med njimi pa je zelo malo takih, ki bi od kandidatov zahtevali izkušnje pri delu z otroki s posebnimi potrebami. Zato se na eni strani poraja vprašanje, ali lahko z otroki, ki so še posebno občutljivi, sodeluje kdor koli, da bo le imel zaposlitev (za določen čas), na drugi strani pa, ali ne gre le za začasno zniževanje brezposelnosti mladih, saj izobraževalne ustanove že nekaj let nimajo podpore države in s tem denarja za zaposlovanje novih sodelavcev.
Vse je odvisno od vrtcev in šol
Medtem ko se ministrstvo za delo s tem vprašanjem ne ukvarja, češ da ne gre za njihov razpis, jih na šolskem ministrstvu takšni pomisleki ne skrbijo. Pravijo namreč, da morajo otroci s posebnimi potrebami za doseganje uspehov dobiti nove oblike pomoči, ki nadgrajujejo delo stalnih in začasnih spremljevalcev. »Gre predvsem za otroke, ki potrebujejo pomoč pri doseganju učnih ciljev, na socializacijskem in drugih področjih, torej za otroke, ki imajo avtistične motnje, čustvene in vedenjske motnje, dolgotrajno bolne…« pojasnjujejo in dodajajo, da bodo potrebe oziroma pogoje, ki jih morajo dosegati kandidati, opredelili prijavitelji na javni razpis, torej vzgojni in izobraževalni zavodi.
»Želeli smo pritegniti čim širši spekter mladih brezposelnih, saj prijavitelji lahko le tako izbirajo najprimernejše kandidate,« precej ohlapne pogoje opravičujejo na ministrstvu, kjer so prepričani, da bo to zagotovo dobra referenca za bodoče delodajalce.
Asistiranje ni referenca bodočim učiteljem
Vendar mladi od tega dela ne bodo odnesli v stroki priznanih izkušenj. Veliko je bilo vprašanj, ali se bo delo priznalo kot praksa pred pristopom k strokovnemu izpitu za poučevanje. Na ministrstvu to možnost odklanjajo, saj da je asistent nadgradnja dela spremljevalca, ki ni strokovni delavec in zato za opravljanje tega dela ne potrebuje strokovnega izpita. Obljubljajo pa, da bodo na podlagi razpisov evidentirali konkretne potrebe vzgojno-izobraževalnih zavodov in pripravili sistemske spremembe, če se bo to izkazalo kot potrebno.
V tem primeru bi se asistenti lahko tudi po končanem razpisu zaposlili kot spremljevalci otrok s posebnimi potrebami v vzgojno-izobraževalnih zavodih in nevladnih organizacijah, ki delajo z osebami s posebnimi potrebami. Da bi se to le uresničilo, si želijo tudi v omenjenih zavodih, kjer se že leta soočajo s pomanjkanjem kadra, zato so razpisa veseli.
»Menim, da razpis prinaša največjo korist za učence s posebnimi potrebami, v našem primeru za učence z motnjami v duševnem razvoju in kombiniranimi motnjami. Vsekakor pa menim, da delo z otroki s posebnimi potrebami ni enostavno, zato je za zasedbo delovnega mesta in tudi za to, da smo na razpisu izbrani, pogoj, da ima izbrani kandidat izkušnje pri delu z otroki s posebnimi potrebami, lahko v okviru družine, delovne prakse, prostovoljstva ali študentskega dela,« je realna Vanja Manfredo, ravnateljica OŠ dr. Slavka Gruma v Zagorju ob Savi, kjer trenutno nimajo zaposlenih asistentov.
