Medtem ko se v Celju in še kje starši bojijo, da se njihovi otroci v javnih vrtcih igrajo na igriščih, obremenjenih s težkimi kovinami, so v prestolnici lahko razmeroma mirni. Mestna občina Ljubljana je preverila že vseh 90 vrtčevskih enot, kjer imajo na igrišču zemljo oziroma travno rušo.
»Smo edina občina v Sloveniji, ki je samoiniciativno izvedla sistematičen monitoring tal,« se pohvalijo na občinskem oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje. Prvo vzorčenje so izvedli leta 2002 v okviru evropskega projekta Urbsoil. Takrat so v vzorec vključili 20 otroških igrišč v bolj onesnaženem mestnem središču, leta 2009 pa so uvedli vsakoletno preverjanje tal na otroških igriščih, čeprav jih k temu zakonodaja ne zavezuje.
Samo še ena sanacija
Rezultati so bili večinoma v predpisanih mejah, predlanskim pa sta odmevala dva primera. Najprej so odkrili povišane vrednosti svinca na igrišču enega izmed viških vrtcev, nato pa so zaradi kritike in vznemirjenosti javnosti naročili še analizo tal vseh preostalih igrišč, ki jih še niso preverili. Ta preventivni ukrep je pokazal še preveč živega srebra na igrišču enote vrtca Najdihojca.
»Na štirih od 90 lokacij je bilo izmerjeno preseganje kritične emisijske vrednosti za en parameter, pri čemer je šlo v dveh primerih za cink, ki ni zdravju škodljiva snov,« dodajajo na pristojnem oddelku, ki je lani in letos naročil sanacijo vseh igrišč, kjer so meritve pokazale, da je potrebno ukrepanje. Na prenovo čakajo samo še v enoti vrtca Zelena jama na Zvezni ulici, kjer imajo v načrtu le prekritje erodiranih površin, saj so v tleh ugotovili le visoke vrednosti cinka. Načeloma ta res ni zdravju škodljiv, v prevelikih količinah pa lahko povzroča oslabitev imunskega sistema. Priporočene mehke ukrepe bodo izvedli prihodnje leto po protipotresni in energetski sanaciji objekta.
Sistem ni urejen
Bolj kot ne samoiniciativni monitoring ljubljanske mestne občine je lani pokazal tudi na sistemske težave in napake pri premeščanju zemljin. Prav del igrišča za prvo starostno skupino, na katerem so ugotovili preseganje kritičnih vrednosti živega srebra, je bil namreč leta 2014 že prenovljen.
»Ugotavljamo, da to področje ni primerno urejeno. Za zemljo ni vedno na voljo certifikat ali pa ta ne odraža dejanskega stanja. Sistem sledenja za izkopano zemljo in za vhodne substrate za umetno pripravljeno zemljo ni urejen, pomanjkljiv je inšpekcijski nadzor, pomanjkljiva je tudi ozaveščenost deležnikov,« so kritični na oddelku, ki ga vodi Marija Fabčič. Pristojno ministrstvo so že pozvali, da naj ustrezno ukrepa in pripravi smernice za uporabo zemlje pri urejanju otroških igrišč.
Oporečno zemljo iz Kompostarne Humis, ki jo je podjetje Kovingrad uporabilo za urejanje brežine med terasami za najmlajše in igrali, je moral izvajalec nato na svoje stroške odpeljati in jo nadomestili z neoporečno. Kako pa zdaj zaupajo, da je res neoporečna in kako bodo to vedeli v prehodnosti? Po novem od izvajalcev pred dostavo zemlje zahtevajo dokazilo – analizo meritev vzorcev v certificiranih laboratorijih. In ne samo to, po dostavi zemljo ponovno preverijo s hitrimi meritvami biotehniške fakultete.
Na občini pričakujejo, da bo spremembe na državni ravni prinesla nova uredba o standardih kakovosti in stanju tal, ki jo ministrstvo za okolje in prostor že pripravlja. Doslej je otroška igrišča obravnavala enako kot druga tla, na občini pa vztrajajo, da je treba »z vidika varstva zdravja otrok postaviti strožja merila ravnanja«.
