Jezdenje na valovih je ponesrečen prevod angleškega izraza surfriding, ki je prišel k nam tam nekje v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Angleški izraz surfriding je sestavljen iz angleških besed surf in riding. Surf pomeni »butanje, udarjanje, kipenje morja ob obalo«, kar povezujemo z nemirnim morjem oziroma večjimi valovi. V domačem športnem jeziku angleški surf prevajamo kot vodna deska (športni pripomoček za deskanje na vodi). Angleški glagol to ride lahko pomeni dvoje: jezditi (on the horseback, na konju) in voziti se na različnih prometnih sredstvih (to ride a bicycle, the ship rides on the waves, voziti se na kolesu, ladja vozi/plove po valovih). Izraz surfriding torej lahko prevedemo na dva načina: prvič, jezditi(?) na kipečih valovih (na deski/surf-boardu), in drugič, voziti(!) se na deski po (kipečih) valovih (to ride a board on the surfing waves). Zdi se, da je prav pri tem prevodu narejen spodrsljaj. Mogoče je domnevati, da Havajci, ki naj bi novi športni zvrsti dali ime, niso mislili na jezdenje, jahanje ali ježo, ampak na vožnjo(!) z desko po valovih. Zato tudi v angleško-slovenskem slovarju za surfriding najdemo neoporečen prevod »stati na deski, ki jo nosijo valovi«, a hkrati, žal, tudi nesmiselno besedno zvezo »jezditi na valovih«. Kdo pa zares jezdi ali jaha na valovih?

Nad tujko surfriding se je prvi javno odzval Svetozar Guček v športnem strokovnem glasilu (Telesna kultura 1976, str. 2) in predlagal slovensko ustreznico jezdenje na valovih, angleške surfriders pa je preimenoval v slovenske jezdece na valovih. Očitno je Guček angleški izraz to ride napačno prevedel z izrazom jezditi, ne pa z izrazom voziti se, kar angleški to ride prav tako pomeni. In prav izraza jezdenje in jezdec sta v primeru vodnega deskanja neustrezna.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) izraz jezdenje pojasnjuje na dva načina: 1. premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi (na primer jezditi konja); in 2. sedeti na čem tako, da je vsaka noga na drugi strani. Prvopristopniki na Triglav so sedeli na ostrem triglavskem grebenu v razkoračenem položaju kakor pri jahanju in jezdili čezenj. Pri gibanju, ki mu nekateri pravijo jezdenje na valovih, se ne premikamo s pomočjo živali, na kateri sedimo (SSKJ, 1), predvsem pa sploh ne sedimo in še manj z razširjenimi nogami (SSKJ, 2). Torej sploh ne gre za jezdenje. Oseba vendar »stoji na deski, ki jo nosijo valovi«. Nobenega jezdenja, jahanja ali ježe ni pri tej vodnodeskarski športni disciplini. In to je bistveno, kar bi veljalo upoštevati pri izumljanju smiselnih športnih izrazov.

Kako torej ustrezneje poimenovati »jezdenje na valovih«? Če oseba, ki ji v neoporečnem športnem besednjaku rečemo deskar, »stoji na deski, ki jo nosijo valovi«, v neoporečnem športnem jeziku seveda deska (in ne jezdi). Deskar deska, jezdec jezdi. In če deskar deska na valovih, se sam od sebe ponuja izraz deskanje na valovih. Izraz deskanje na valovih je pomenoslovno in logično popolnoma v skladu s temeljnim izrazoslovnim načelom nomen est omen (v imenu je pomen), zato ga najdemo tudi v športnem terminološkem besednjaku. Tudi v tujih virih najdemo izraz wavesurfing (angl. wave, valovati, delati valove, biti valovit, gibati se v valovih), ki seveda pomeni deskanje na/po valovih. Deskanje na valovih pa je le ena od disciplin sodobnejše športne veje, ki ji pravimo deskanje na vodi. Poleg deskanja na valovih (in ne jezdenja) poznamo še jadranje na vodni deski (angl. windsurfing ali boardsailing), vodno deskanje z vprego ali vleko (angl. wakeboarding) in še nekatere, kar pa že presega ta odziv.

Silvo Kristan, Podkoren