Poletje 2003 je bilo eno najbolj vročih v zgodovini merjenja temperature ozračja. Zgolj avgusta je vročinski val v Franciji terjal 15.000 smrti, v celem poletju pa so po podatkih iz 16 evropskih držav visoke temperature zahtevale več kot 70.000 dodatnih življenj. »Evropska okoljska agencija ugotavlja, da vročinski valovi povzročijo kar 67 odstotkov vseh smrtnih žrtev zaradi naravnih nesreč v Evropi,« je na letošnjem posvetu o naravnih nesrečah, ki ga organizirata Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter republiška uprava za zaščito in reševanje, poudarila dr. Tjaša Pogačar z ljubljanske biotehniške fakultete.
Za Slovenijo je Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju z agencijo za okolje izračunal, da v obdobju vročinskih valov od maja do konca septembra vsako leto povprečno umre 130 ljudi oziroma sedem odstotkov več od pričakovanj. Pri tem so v Sloveniji najbolj ogroženi starejši od 75 let in tisti, ki umirajo zaradi srčno-žilnih obolenj, med ranljive skupine pa spadajo tudi otroci, delavci na prostem in druge izpostavljene osebe.
A to je le najhujši del posledic. Vse pogostejši, intenzivnejši in daljši vročinski valovi ljudem povzročajo tudi vse več manj usodnih zdravstvenih težav, zmanjšujejo njihovo produktivnost v službi in doma, povečujejo nevarnost delovnih nesreč…, je v analizi vročinskih valov kot naravnih nesreč v mestih naštela Pogačarjeva s kolegi.
Pri tem mestno okolje po njihovih ugotovitvah v splošnem absorbira dvakrat toliko toplote kot podeželska okolica, saj se asfaltne in betonske površine v vročini pregrevajo, učinek pa krepijo še zgoščene klimatske naprave v stanovanjih in poslovnih prostorih. »Mesta so lahko na vroč dan tudi za več kot 5 stopinj Celzija toplejša kot njihovo zaledje, zato v takšnih primerih govorimo o mestnih toplotnih otokih,« razlagajo avtorji.
Naravna nesreča ali posledica podnebnih sprememb
V tujini vročinske valove po njihovih opozorilih že obravnavajo kot naravne nesreče, medtem ko v Sloveniji še ni tako. »Vročinski val ni nesreča, ki bi zahtevala posebne ukrepe, sile in sredstva zunaj rednih dejavnosti pristojnih služb. Ukrepi ob vročinskem valu se nanašajo predvsem na varovanje in zaščito zdravja ljudi, za kar je pristojno ministrstvo za zdravje,« so na republiški upravi za zaščito in reševanje utemeljili, zakaj niti od največjih slovenskih mest ne zahtevajo izdelave ocen ogroženosti niti načrtov zaščite in reševanja v času vročinskih valov.
Da je vročinske valove bolj smiselno obravnavati kot posledice podnebnih sprememb in ukrepe za omilitev njihovih učinkov načrtovati v tem okviru, pritrjujejo tudi na NIJZ. Inštitut že zdaj izdaja splošne napotke prebivalcem za ravnanje v vročini, ker se zavedajo posebne problematike toplotnih otokov v mestih, pa so to področje vključili tudi v predlog splošnih smernic za pripravo občinskih in medobčinskih prostorskih načrtov za področje varovanja zdravja ljudi. Njihov namen je usmeriti mestne urbaniste, kako naj načrtujejo prostor v mestih, da bodo zagotavljali čim več hladilnih zelenih in vodnih površin, ustrezno prevetrenost, senčenje… in bo učinek toplotnega otoka čim manjši.
Mesta se znajdejo po svoje
Predlog trenutno pregleduje ministrstvo za zdravje, dokler ne bo sprejet, pa se mesta znajdejo vsako po svoje. V Kopru denimo so v športnorekreacijskem centru Bonifika, Hlavatyjevem parku in na promenadi priskrbeli razpršilnike vodne pare, ki so vključeni v poletnih mesecih in blažijo vročinske udare.
Podoben razpršilnik hladi obiskovalce na osrednjem ljubljanskem Prešernovem trgu, v mestu pa jim je na voljo tudi 34 javnih pitnikov. »Znano je, da se lahko Ljubljana pohvali s kar tremi četrtinami zelenih površin,« naštevajo na mestnem oddelku za varstvo okolja in dodajajo, da je mesto sodelovalo tudi v projektu UHI, ki je bil namenjen opredelitvi in analizi ljubljanskega toplotnega otoka. Poleg tega so v tem okviru na eno od otroških igrišč postavili prototip telovadne hiške z zeleno streho in postavili štiri žepne parke v ulice z dvostranskim bočnim parkiranjem, pri čemer je vsak žepni park en parkirni prostor nadomestil z ozelenitvijo in urbano opremo, kot je klopca. Prav tako so žepne parke v obliki drevesnih skupin v lesenih koritih, stolov in miz postavili ob takratni začasni ureditvi dela Slovenske ceste, na ploščadi pred Slovenskim etnografskim muzejem pa vzpostavili vodno površino.
NAJBOLJ VROČE TOČKE V LJUBLJANI
