V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije in Posavskem jedrskem lokalnem partnerstvu Krško so prepričani, da krška nuklearka pri načrtovanju gradnje suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva nima vseh potrebnih dovoljenj. Kot sta v pismu, ki sta ga naslovila na ministrstvi za okolje in prostor ter infrastrukturo, zapisala Karel Lipič iz zveze in Aleš Zajc iz lokalnega partnerstva, ne gre zgolj za varnostno nadgradnjo, kot trdijo v nuklearki, ampak za nov jedrski objekt, za katerega je potrebna »umestitev z državnim prostorskim načrtom in celovit pristop skladno z zakonom o varstvu okolja«.
»Prav tako bi po našem mnenju morali ministrstvo, uprava za jedrsko varnost in jedrska elektrarna Krško začeti vse postopke pridobivanja družbene sprejemljivosti ter omogočiti prebivalcem sodelovanje v skladu z aarhuško konvencijo in konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje.« Tako menita, da Nuklearna elektrarna Krško ne ravna v skladu z zakonodajo, ko pravi, da ni potrebna niti presoja vplivov na okolje, češ da ne gre za spremembo državnega prostorskega načrta in da se bo objekt lahko gradil zgolj po zakonu o graditvi objektov.
Povod: nesreča v Fukušimi
V jedrski elektrarni pojasnjujejo, da je skladišče izrabljenega jedrskega goriva, poleg reaktorja s sistemi za proizvodnjo pare in obratovanje ter začasnega skladišča za srednje radioaktivne odpadke zajeto v enotnem obratovalnem dovoljenju elektrarne. »Suho skladišče izrabljenega goriva, ki je načrtovano poleg obstoječih objektov v tehnološkem delu elektrarne, bo izvedeno na podlagi obstoječih prostorskih aktov. Vse obratovalne in okoljske omejitve ostanejo nespremenjene. Dovoljenja se bodo pridobivala v skladu z zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji ter zakonom o graditvi objektov. Opravljene bodo vse potrebne varnostne analize ter pridobljeni vsi potrebni projektni pogoji in soglasja.«
V krški nuklearki dodajajo, da je uvedba suhega skladiščenja, ki je tudi mednarodno priznana praksa, del programa nadgradnje varnosti, ki ga je po jedrski nesreči v japonski elektrarni v Fukušimi v svojo odločbo vključila Uprava za jedrsko varnost. V Fukušimi se je namreč izkazal sistem odvajanja zaostale toplote iz gorivnih palic s toplotnim izmenjevalnikom in črpalkami, kakršnega trenutno uporabljajo tudi v krški nuklearki, za slabost, saj več dni ni deloval. Ker je voda povrela, so radioaktivne snovi začele uhajati. Pri suhem skladiščenju izrabljenega jedrskega goriva, kakršno načrtujejo v jedrski elektrarni Krško, pa gre za sistem pasivnega hlajenja, brez delujočih sistemov, kar povečuje varnost.
Pasivno hlajenje je bolj varno
»Izrabljeni gorivni elementi se skladiščijo v helijevi atmosferi v zabojniku, ki je mehanska zaščita in hkrati prevodna komponenta, ki omogoča prenos toplote v okolico. S tem se zabojnik, zaščiten z debelo betonsko oblogo, ki služi kot mehanska in radiološka zaščita, pasivno hladi.« Kot dodajajo v nuklearki, tehnična izvedba zabojnik ščiti pred ekstremnimi vremenskimi in potresnimi nevarnostmi, morebitnimi terorističnimi napadi in celo pred padcem velikega komercialnega letala.
Prehod na suho skladiščenje bo izvedla ameriška družba Holtec, pogodbena vrednost znaša 68,3 milijona evrov. Gradnja in prestavitev zabojnikov z izrabljenimi gorivnimi elementi, ki bo potekala v dveh fazah, naj bi bila končana do leta 2028. Izrabljeno gorivo v nuklearki trenutno skladiščijo v zgradbi v bazenu v tehnološkem delu elektrarne. Konec lanskega leta je bilo v njem uskladiščenih 1208 gorivnih elementov, razpoložljivih mest pa naj bi bilo 1694.
