Finančni trgi v preteklem četrtletju

Vstopili smo v drugo polovico letošnjega leta, zato si poglejmo nekatere poudarke iz preteklega četrtletja, s katerim evrski vlagatelji glede na dosežene donosnosti ne morejo biti prav zadovoljni. Glavni svetovni delniški indeksi so sicer četrtletje večinoma končali višje, vendar je apreciacija evra poskrbela, da so tečaji, preračunani v evre, v rdečih številkah. Ameriški delniški trg je tako četrtletje v evrih zaključil 3,9 odstotka nižje, predvsem na račun 7-odstotne depreciacije ameriškega dolarja v primerjavi z evrom. Med ameriškimi naložbami ima največji upad vrednosti razred manjših podjetij, in sicer pet odstotkov. Trgi v razvoju so se odrezali nekoliko bolje, z letošnjo 10-odstotno donosnostjo pa ostajajo najdonosnejša regija v letošnjem letu. Vlagatelji v to regijo so največ navdušenja izkazali nad podjetji informacijske tehnologije, najmanj pa za delnice industrijskih ter surovinskih podjetij. Srednjeročno regija ostaja nadpovprečno zanimiva, predvsem zaradi višje pričakovane rasti podjetniškega sektorja, nižjih vrednotenj, marsikje tudi zaradi spodbujevalne monetarne politike. Poleg tega se uspešno spreminja struktura rastočih gospodarstev, s poudarkom na preusmeritvi k tehnološko podprtim panogam. Med poglavitnimi tveganji še vedno velja izpostaviti visoko zadolženost podjetij v nekaterih državah ter pregrevanje nepremičninskega sektorja. Pri izboru naložb bo zato tudi v prihodnje zelo pomembna izbira držav znotraj regije. Naložbe s fiksnim donosom so bile med osnovnimi naložbenimi razredi med najdonosnejšimi, v večini beležijo pozitivno donosnost. V segmentu podjetniških obveznic so se najbolj povišale vrednosti obveznic zunaj investicijskega razreda (dva odstotka), v segmentu državnih pa obveznice perifernih držav (Grčija, Španija in Portugalska). Zaradi znižanja nekaterih obveznic iz jedra Evrope so se precej znižale tudi razlike v donosnosti med posameznimi državami. Še naprej se cenijo nafta in nekatere surovine, vrednost cene nafte je konec junija dosegla celo letošnjo najnižjo vrednost. Poglavitni razlog je presežna ponudba na trgu, ki jo v zadnjem času zagotavljajo predvsem ZDA in Libija. Članice kartela OPEC so na zadnjem sestanku sicer potrdile podaljšanje dogovora o začasnem nižjem črpanju, kar pa negativnega trenda ni uspelo ustaviti. Kljub vsemu analitiki ostajajo optimistični, mediana napovedi za naslednje četrtletje predvideva rast za okoli 10 odstotkov. Zaradi nižjih cen nafte so bile delnice energetskega sektorja precej pod pritiskom vlagateljev, v povprečju so v preteklem četrtletju padle za več kot 11 odstotkov. Med globalnimi sektorji je le farmaciji uspelo povišati vrednost, sledi mu letos najbolj donosen sektor informacijske tehnologije.