Nova uredba o identifikaciji plačnikov pri ponudnikih plačilnih storitev, ki je začela veljati v ponedeljek, 26. junija (Uredba EU 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah), velja za vse ponudnike plačilnih storitev v Evropski uniji in vključuje nekatere spremembe denarnih plačil.

Pošta Slovenije kot izvajalec sodeluje s partnerjem Novo KBM, ki je ponudnik plačilnih storitev za stranke vseh bank, ki te storitve opravljajo na poštah. Oba partnerja dosledno spoštujeta in izvajata zakonodajo ter predpise glede identifikacije plačnikov. V skladu z navedeno uredbo je treba pri določenih vplačilih evidentirati tudi podatke o dejanskem plačniku, zato mora dejanski plačnik predložiti delavcu veljaven osebni dokument s fotografijo (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje – kartica, izkaznica prosilca za mednarodno zaščito). Pošta Slovenije mora kot zunanji izvajalec plačilne storitve od stranke pridobiti naslednje podatke: ime, priimek, naslov vplačnika (če je ta drugačen od zapisanega na plačilnem nalogu), vrsto osebnega dokumenta, številko osebnega dokumenta, kraj izdaje osebnega dokumenta, državo izdaje osebnega dokumenta, državo naslova plačnika, kraj rojstva, datum rojstva.

Uredba opredeljuje nekaj izjem, pri katerih se identifikacija ne izvede:

kadar plačnik izvede plačilo z UPN-nalogom, ki ima QR-kodo z vsemi podatki (obrazec UPN QR) ali OCR-vrstico, in zneskom do vključno 1.000 EUR, ne glede na to, ali je za plačilo predložil gotovino ali drug plačilni instrument;

v primeru plačil na račune proračunskih uporabnikov (namen plačila je poravnava davkov, kazni ali drugih dajatev javnim organom na proračunski račun) do vključno 1.000 EUR.

V primeru, da UPN-nalog ne vsebuje QR-kode ali OCR-vrstice, pa je identifikacija plačnika potrebna tudi pri vplačilih zneskov do 1.000 EUR.

Kot je razvidno iz pojasnila Združenja bank Slovenije, je bila predlagana izjema oziroma poenostavitev ureditve za gotovinska plačila pod 1.000 EUR tako, da v takih primerih identifikacija plačnikov ne bi bila potrebna. Takšno možnost sicer uredba navaja, vendar je za njeno uveljavitev v slovenskem pravnem prostoru treba sprejeti tako imenovano izvedbeno uredbo oziroma podzakonski akt. Ta ni bil sprejet, tako da ni pravne podlage za upoštevanje te izjeme.

MEGI JARC, strokovna koordinatorka Službe korporativnega komuniciranja