Referendum bo in bo uspel. To je velika priložnost in darilo, da se vladna trojica (Leben, Cerar, Gašperšič) končno zave svoje odgovornosti in sprejme rešitev, ki je najbolj strokovna, najcenejša, najhitrejša in daje celo trajni prihranek s pridobivanjem električne energije.

To je rešitev, ki jo podpira stroka, inženirska združenja: Inženirska akademija Slovenije, Inženirska zbornica Slovenije in Slovenska inženirska zveza. Gre za tako imenovani projekt DUSTRO, ki rešuje problem dvotirne proge Divača–Koper v treh do štirih letih, za ceno manj kot milijardo evrov, z najmanjšim možnim posegom v prostor in z najmanj nepredvidenimi problemi gradnje.

Ta projekt imenujemo tudi inženirska rešitev ali rešitev skupine dr. Duhovnika. V vseh fazah odločanja vladne trojice o variantah in rešitvah drugega tira ta originalna rešitev ni bila niti omenjena in jo je vlada z vladno trojico na čelu do zdaj ignorirala, v fazi referenduma pa zanjo izve vsak dan več ljudi. Pomembno je, da je stroka priznala to rešitev oziroma projekt DUSTRO kot najcenejši, najhitrejši, najenostavnejši in z najmanj posegi v prostor, kar je vse izredno pomembno. Za nameček pa ta rešitev ponuja pridobivanje elektrike za pogon vlakov na delu predvidenega predora, ki je dolg le 4,1 kilometra in skrajša sedanjo traso za nekaj (okoli deset) kilometrov.

Vladni projekt drugi tir je le krinka, lupina brez vsebine. Če vladna trojica meni, da nam bo brez investicijskega projekta, brez podrobnega opisa prednosti variant in brez pojasnila o izbiri najugodnejše, najhitrejše, najcenejše, za prebivalce in volilce najprimernejše možnosti (brez skritih stroškov in podlih namenov) lahko »prodala« le obljube, ki nas bodo vsako leto stale več (kot denimo TEŠ 6), potem se moti. In to ne prvič, zato imate referendum. Slovencem ste skušali »prodati« na videz ugodno traso drugi tir.

Ko so vas razkrinkali in ste obljubili, da bo poleg drugega zgrajen tudi prvi (tretji?) tir, z ubežnim rovom in podobnimi umotvori za skoraj enako ceno kot prvotni projekt, ste dokončno pokopali svojo integriteto. Zdaj tudi ljudje, ki niso strokovnjaki za železnice, vedo, da 37,8 kilometra predorov oziroma 59,1 kilometra predorov po projektu Vlade RS v sedmih do osmih letih ne bo rešilo ne prvega in ne drugega tira. Še več, »vladni projekt« z manj kot 1,5 milijarde evrov ni izvedljiv – oziroma natančneje: sploh ni izvedljiv.

Prav je, da veste tudi, katera je (še edina) prednost Luke Koper pred Luko Trst in pred reško luko. Zakaj se torej naročniki (še vedno) odločajo za Luko Koper in ne za omenjeni dve luki? Vsekakor to ni infrastruktura ali prometne povezave, tu smo bitko že izgubili. Edino carina je pri nas tako ažurna (za zdaj), da je postopek carinjenja hiter in poteka tudi zunaj delovnega časa, česar omenjeni dve luki (še) ne omogočata. Ko se bodo tudi v Trstu in na Reki zavedeli, kaj pomeni hitro poslovanje, bo Luka Koper v težavah. V težavah (še večjih) pa bo leta 2023, ko bo stekel promet skozi Trst in Italijo, Avstrijo na Madžarsko po novi mednarodni progi.

Mag. Bojan Tomc, ZENS – Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije