Poljsko politično vodstvo ne skriva navdušenja. Ameriški predsednik Donald Trump je svojo pot na vrh skupine G20 v Nemčiji, kjer ga poleg skeptičnih sogovornikov pričakujejo še tisoči proti njemu zelo nastrojenih protestnikov, začel v Varšavi. »Priča smo novemu uspehu, Trumpovemu obisku,« je minulo soboto na letnem kongresu svoje vladajoče stranke Zakon in pravičnost dejal Jaroslaw Kaczynski in vzhičeno dodal, da zato Poljakom drugi zavidajo, Britanci pa so celo užaljeni, ker jih bo obšel. Britanska premierka Theresa May je Trumpa po izvolitvi v imenu kraljice res povabila na državniški obisk, a doživela val neodobravanja med sodržavljani. Poljski državni mediji pa obisk ameriškega predsednika in za danes popoldne napovedan govor primerjajo z zgodovinskim obiskom Johna Kennedyja leta 1963 v Zahodnem Berlinu, čeprav v večini Evrope prevladuje bojazen, da Trump staro celino bolj razdvaja, kot združuje. Tudi poljska opozicija prepoznava obisk kot tiho podporo desničarski populistični vladi, kritizirani od Evropske unije zaradi podjarmljenja medijev in sodišč ter preganjanja političnih nasprotnikov, s katero pa ima Trump precej skupnega – od politike do priseljencev do stališč o podnebnih spremembah in uporabi fosilnih goriv ter podpore premogovništvu.
Trump gost Pobude treh morij
Trump se bo danes najprej sestal s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo, nato pa se bo kot poseben gost udeležil drugega srečanja voditeljev Pobude treh morij. Ta povezuje Litvo, Latvijo, Estonijo, Poljsko, Češko, Slovaško, Madžarsko, Avstrijo, Hrvaško, Slovenijo, Romunijo in Bolgarijo ter je namenjena krepitvi sodelovanja med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem, oblikovana pa je bila na lanskem dubrovniškem srečanju. Z dvanajsterico državnih voditeljev, med katerimi bosta tudi slovenski predsednik Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Kolinda Grabar - Kitarović, naj bi se pogovarjal predvsem o energetski infrastrukturi in varnosti ob še vedno veliki odvisnosti od ruskih energentov, pri čemer se Poljska že dogovarja z ameriškimi družbami o nakupih utekočinjenega plina.
Varšavski govor bo imel Trump na tamkajšnjem trgu, ki je bil v središču vstaje židovskega geta med drugo svetovno vojno, ki so jo nacisti krvavo zatrli. Po navedbah njegovega svetovalca za nacionalno varnost Herberta McMastra bo izpostavil pogum Poljakov v najtežjih zgodovinskih trenutkih ter vstop Poljske med pomembne evropske sile, podal pa tudi vizijo prihodnjih ameriških odnosov z Evropo in pomen transatlantskih odnosov za ameriško varnost in napredek. Tako Poljaki kot druge zaveznice Nata bodo pozorni na to, kako bo Trump naslovil zavezo iz 5. člena pogodbe zavezništva, ki opredeljuje napad na eno od njih kot napad na vse in združen odgovor. Tega ni jasno opredelil med prejšnjim evropskim obiskom, ko je v nagovoru v novem Natovem poveljstvu okaral članice, ki ne prispevajo obljubljenih dveh odstotkov bruto domačega proizvoda v obrambne namene.
Zanimivo tempiranje sporazuma
Če politični analitiki opisujejo Trumpov postanek v Varšavi kot prijeten aperitiv, mu napovedujejo precej zagrenjeno glavno jed v Hamburgu. Podnebne spremembe so ZDA in šesterico najrazvitejših držav postavile na nasprotna bregova že na srečanju G7 v italijanski Taormini, v okviru G20 pa je že gostiteljica nemška kanclerka Angela Merkel napovedala, da ne pričakuje soglasja glede globalne trgovine. Predvsem Washingtonu je sporočila, da »se moti vsakdo, ki meni, da lahko reši svetovne probleme z izolacionizmom in protekcionizmom«. Evropska unija naj bi svoja stališča dodatno podprla z današnjo uradno objavo prostotrgovinskega sporazuma z Japonsko. »Predvidevam, da bodo pri vprašanju prostotrgovinskih sporazumov (ki jih Trump vseskozi razglaša kot škodljive za Ameriko, op. p.) ZDA ostale same proti devetnajsterici,« meni Claudia Schmucker iz nemškega sveta za zunanje zadeve. EU se je o sporazumu z Japonsko pogajala štiri leta, objava ob vrhu G20 pa po njenem pomeni simboličen odgovor Trumpovim stališčem.
