A poleg strateških interesov so tukaj tudi interesi ljudi, ki živijo na mejnem območju in ki so bili prepogosto žrtve nedorečenosti. Glede na to, da arbitražna sodba dopušča tudi naknadne dvostranske dogovore, predlagamo, da se prisluhne ljudem, ki jim meja kroji življenje.
V Stranki mladih – Zeleni Evrope predlagamo, da državi v prvi vrsti prisluhneta ljudem, ki domujejo na mejnem območju, ter v dogovoru z lastniki zemljišč in hiš spremenita mejno črto tam, kjer ta otežuje življenje lokalnemu prebivalstvu. Seveda ne sugeriramo, da bi katera od obeh držav v seštevku pridobila ali izgubila ozemlje. Predlagamo le to, da se po uresničenih željah državljanov tako ene kot druge države najde ustrezna nadomestna območja, ki se potem priključijo državi, ki bi zaradi olajšanja življenja prebivalcev izgubila določen del ozemlja.
Sicer se rešitev sliši enostavna, in to predvsem zato, ker dejansko je. Če boste prisluhnili državljanom ob meji, bo pol leta po podpisu arbitražnega sporazuma državi delila meja, ki bo prijazna in ne bo razdvajala družin ali kmetov od njihovih zemljišč.
Seveda pa bi rešitev vprašanja meje med prijateljskima sosednjima državama vzela veter iz jader tistih politikov, ki razen podžiganja sporov nimajo oprijemljivega programa ali vizije.
Igor Jurišič, predsednik Stranke mladih – Zelenih Evrope, Maribor
