V pismu smo zapisali, da je bila javnost že obveščena, da Sindikat gostinstva in turizma Slovenije od delodajalcev pričakuje oziroma zahteva dvig najnižjih osnovnih plač v naši panogi, povišanje plač vsem nosilnim poklicem in povišanje zneska letnega regresa za leto 2017. Že tako nizke plače v gostinstvu se kljub bistveno izboljšanim rezultatom poslovanja v dejavnosti niso zvišale že pet let. Povprečna plača v panogi je 743 evrov neto, in to v povprečju za 210 opravljenih ur na mesec.

Zato smo bili toliko bolj neprijetno presenečeni, ko smo bili seznanjeni s tem, da položaj gostinsko-turističnih delavcev, ki so med najslabše plačanimi delavci v vsem slovenskem gospodarstvu, otežuje še Vlada RS z nerazumnim in nepravičnim zaračunavanjem koncesij za uporabo termalne vode.

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je ob pripravi sporne uredbe javno zatrjevala, da po izračunih njenega ministrstva nobeno zdravilišče zaradi koncesnine ne bo plačevalo več kot en odstotek letnih prihodkov. V oddaji Odmevi na TV Slovenija konec novembra 2015 pa je celo izrecno obljubila, da bo vlada ustrezno popravila uredbo oziroma način izračunavanja koncesnin, če bodo izračuni dejanskih stroškov pokazali, da koncesnine presegajo en odstotek letnih prihodkov koncesionarjev.

Zdaj so znani podatki iz revidiranih poslovnih izkazov za lansko leto. Ti kažejo, da je strošek koncesnine pri mnogih zdraviliščih presegel en odstotek letnih prihodkov, pri nekaterih celo za nekajkrat. Tako bi ob predpostavki, da je treba plačati koncesnino v celoti in skupaj z vodnim povračilom, Terme Dolenjske Toplice plačevale 1,43 odstotka letnih prihodkov, Terme Šmarješke Toplice 1,66 odstotka, Terme Lendava 3,6 odstotka, Terme 3000 Moravske Toplice 3,8 odstotka, Terme Zreče 3,92 odstotka itd.

V Sindikatu gostinstva in turizma Slovenije pričakujemo, da bo ministrica držala svojo javno izrečeno obljubo in dejansko spremenila uredbo tako, da nobeno zdravilišče ne bo plačevalo več kot en odstotek letnih prihodkov. Da ta uredba nikakor ni nedotakljiva, je pokazala že ministrica sama, ko je koncesijsko dajatev za nekatere proizvajalce v kmetijstvu, ki v resnici uporabljajo termalno vodo za ogrevanje – kot so recimo pridelovalci paradižnika v Prekmurju –, znižala za polovico.

Od poslovodstev zdraviliških družb pa pričakujemo, da se bodo na tak način prihranjena sredstva v celoti porabila za stimulacijo zaposlenih, in sicer tako, da se bo izjemna rast slovenskega turizma in njegovih prihodkov v zadnjih dveh letih končno poznala tudi pri dvigu plač vseh zaposlenih, ki trdo delajo v slovenskih zdraviliščih, kjer je termalna voda osnova za njihovo dejavnost!

Če naše upravičene in argumentirane zahteve in pričakovanja ne bodo izpolnjeni, bomo članstvu prisiljeni predlagati ukrepe za dosego ciljev, vključno z najostrejšimi oblikami sindikalnega boja.

Karmen Leban, generalna sekretarka SGIT Slovenije