Slovenke kvalifikacije za Euro 2017 sklenila na tretjem mestu

Vam je znan podatek, da slovenska ženska nogometna reprezentanca na Fifini lestvici trenutno zaseda 57. mesto, moška reprezentanca pa je na tej isti lestvici trenutno na 56. mestu?

Kaj pa dejstvo, da je slovenska ženska članska reprezentanca kvalifikacije za Euro 2017 sklenila na tretjem mestu, ali pa dejstvo, da bo reprezentanca žensk prvo tekmo za kvalifikacije na svetovnem prvenstvu igrala 16. septembra s svetovno velesilo v ženskem nogometu, Nemčijo? Tekme ženske reprezentance so v Nemčiji pogosto razprodane, televizijski prenos pa bo eden najbolj gledanih športnih prenosov, v konkurenci s tekmami najmočnejše moške nogometne lige in reprezentance. Pri nas ženski nogomet še nekoliko zaostaja za moško kvalifikacijsko različico, zato bo za promocijo tega dogodka treba storiti še marsikaj. Kljub dejstvu, da je v Sloveniji registriranih 2173 igralk, kar je 17 odstotkov več kot sezono pred tem, in da je od tega 1499 igralk mlajših od 18 let, je to eno tistih področij, ki odpira velike možnosti za razvoj. Tega se zavedajo tako pri Nogometni zvezi Slovenije za naše in pri Evropski nogometni zvezi (UEFA), kjer so v splošni strategiji o razvoju ženskega nogometa zapisali, da bo to najpopularnejši ženski šport v večini evropskih držav.

Dekleta so glasnejša od fantov

Število deklet, ki se v Sloveniji ukvarjajo z nogometom na visoki ravni, zadostuje, da v prvi ženski nogometnih ligi nastopa deset reprezentanc. Poleg prve lige dekleta tekmujejo še v ligi kadetinj (starost do 17 let) ter ligah deklet in deklic, starih pod 15 in 13 let. V nogometni oddelek Gimnazije Šiška v Ljubljani in ŠCPET pa je vključenih 23 nogometašinj. V ženski ligi prvakov igrata dve Slovenki, in sicer Dominika Čonč (Fortuna Hjorring) in Kristina Erman (FC Twente). »Vedno več ljudi se zanima za ženski nogomet in edino tako se lahko nogomet razvija. Vidi se napredek predvsem pri delu z mlajšimi. Še vedno pa bi potrebovali več kadra, ki bi delal s temi mladimi. Pogrešam tudi finančno podporo takim projektom, saj številni ne vidijo smisla, da bi finančno podprli ženski nogomet. Menim, da bi potrebovali še več klubov. Slovenske nogometašinje znajo igrati, a nimajo kje. Kot sem rekla: napredek je viden, a to ni dovolj. Za zgled si vzemimo sosede ali velike države,« razmišlja Kristina Erman, slovenska reprezentantka in udeleženka Uefine lige prvakinj. Na drugi strani pa je Dominika Čonč prepričana o svetli prihodnosti slovenskega ženskega nogometa. »Mislim, da slovenski ženski nogomet iz leta v leto raste. Najbolj opazen napredek je viden pri mlajših kategorijah, ki se zadnja leta redno uvrščajo v elitne kroge kvalifikacij in tam tudi zmagujejo tekme. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo prva selekcija uvrstila tudi na zaključni del tekmovanja. Tudi pri članski reprezentanci je po mojem mnenju viden napredek. Vedno več igralk igra v resnih klubih in močnih ligah v tujini. Vsak prestopni rok se to število veča in ko bo večina reprezentantk profesionalk in bodo lahko ves svoj čas in energijo posvetile nogometu, konkurenca v klubu in močni ligi pa jih bo prisilila v dobro fizično in psihično pripravljenost, bodo tudi reprezentančni rezultati bolj konstantni in boljši.«

Čeprav je žensk manj kot moških, pa so toliko bolj ponosne in glasne, ko gre za sporočanje. To se odraža po odzivu in komunikaciji na družabnih omrežjih ter pri organizaciji ženskih lig, ki potekajo na pobudo ženskih klubov.

Borke iz Grosupljega

Ene tistih, ki glasneje opozarjajo nase, so FC Borke iz Grosupljega. Če je še pred leti veljalo, da trening s trenerjem bo, če se zberejo poleg trenerja še vsaj tri in jim to zagotavlja igro dva na dva, potem danes to ni več vprašanje. Borke želijo s svojim navdušenjem približati nogomet dekletom vseh starosti. V ekipi združujejo dekleta od 15 do 45 let. Nogometa še zdaleč ne vidijo kot izključno moško igro, ampak kot igro, ki začara tudi nežnejši spol. Vse več gledalcev na tekmah potrjuje, da je ženski nogomet lep in gledljiv.

Kaj pa trenerke in sodnice

V Sloveniji je trenutno aktivnih okrog 30 sodnic in 75 trenerk, ki se predstavljajo v različnih vlogah in tekmovanjih. Med sodnicami si je prepoznavno ime ustvarila Petra Bombek, ki se uveljavlja tudi na mednarodni sceni. »Po mojem mnenju je ženski nogomet v Sloveniji, kot v večini evropskih držav, v vzponu, kar je zagotovo dober trend. Vedno več je deklet, ki se že v mlajših kategorijah odločijo za igranje nogometa, vedno več je tudi klubov, ki jim to omogočajo na visoki ravni z dobro podkovanim strokovnim kadrom. Je pa dejstvo, da je luknja še ogromna, in le upamo lahko, da jo bodo ljudje, odgovorni za ženski nogomet v Sloveniji, znali zapolniti.«

Pri članicah moški, v mlajših kategorijah ženske

Ob pregledu podatka strokovnega vodstva ženske A reprezentance nekoliko preseneti dejstvo, da je sestavljeno zgolj iz moških, čeprav ima tudi selektor Damir Rob številne izkušnje na področju ženskega nogometa. V mlajših kategorijah je zgodba drugačna, saj sta na čelu slovenskih dekliških reprezentanc do 17 in 19 let Tina Kelenberger in Petra Mikeln, ki sta na Nogometni zvezi Slovenije močno vključeni tudi v proces promocije in razvoja ženskega nogometa kot panoge. »Ženski nogomet postaja v Sloveniji iz leta v leto bolj prepoznaven. Z raznimi festivali poskušamo dekletom, njihovim staršem in tudi ostali populaciji predstaviti ta šport kot dejavnost, ki je primerna tudi za dekleta. Veseli me, da se vedno več deklet začne ukvarjati z nogometom že ob vstopu v osnovno solo, bodisi v okviru raznih krožkov po šolah ali pa so vključene v klubske sredine. Tam, kjer v bližini ni dekliških ekip, se pridružijo fantovskim ekipam, kjer so prav tako dobro sprejete,« o aktivnostih na področju ženskega nogometa razkriva Petra Mikeln.

In čeprav se za zadaj po količini in tudi kakovosti igralskega kadra še ne moremo primerjati z žensko nogometno razvitimi državami, kot so Nemčija, Anglija, Francija, lahko, kot je dejala Tina Kelenberger, strokovno sledimo sodobnim smernicam dekliškega in ženskega nogometa v svetu. »Postopno poskušamo naš perspektiven igralski kader dvigniti na višjo raven, da bomo v prihodnje lahko konkurirali najboljšim. V naši državi je še vedno treba spreminjati miselnost posameznih ljudi in jim približati nogometno igro predstavnic nežnejšega spola,« dodaja Kelenbergerjeva.

V ozadju so vedno ženske

V Sloveniji velja rek, da ženska podpira tri vogale hiše. Pa smo to preverili pri Nogometni zvezi Slovenije, kjer smo izvedeli, da je zaposlenih kar lepo število žensk v razmerju do moških kolegov. Tudi na vodilnih in vodstvenih mestih. Enega vodstvenih položajev od marca letos zaseda Urška Končar, ki je pri NZS odgovorna za trženje in komuniciranje. Na vprašanje, koliko je pred tem dejansko poznala nogomet in koliko ji poznavanje nogometne igre koristi ali jo ovira pri njenem delu odgovarja: »Pred prihodom na NZS sem se dejansko spraševala, koliko mi (ne)poznavanje nogometne scene pri nas ali v tujini lahko pomaga ali celo koristi pri mojem delu. Pa sem kmalu ugotovila, da je zelo dobro, da se vsak spozna na svoje delo in v mojem primeru je ključno, da obvladam področje, ki ga pokrivam. Zanesljivo o nogometu vem dovolj, da lahko uspešno tržim produkte in jih razvijam v marketinški smeri. Lahko je v enem delu komuniciranja lažje, če so ti nekatere stvari znane od prej, v večini mojih primerov pa se je izkazalo, da naknadna vključenost nikakor ni slabost, saj prinaša določeno neobremenjenost glede na pretekle dogodke in odnose. Sama tako ne zagovarjam, da je na primer za mesto predstavnika za odnose z javnostmi športne zveze vedno najprimernejši nekdo, ki je pred tem tekmoval v tem športu, dopuščam pa možnost, da se vsak od nas česa priuči. Tudi najboljši športniki niso vedno najboljši trenerji.«

Slovenija tudi v nogometu počasi, a zanesljivo stopa po poti, ki so jo za ženske in dekleta v nogometu tlakovale njihove sovrstnice v za ženske nogometno razvitejši Evropi. Če so bile pred časom še bolj na stranskem tiru, se tudi zanje vrata v svet na široko odpirajo. Nogomet, ki je bil tradicionalno moški šport, je s svojo odprtostjo in politiko vključevanja poskrbel, da staro miselnost izpodrivajo empatija, prilagodljivost in samozavest, lastnosti, ki so jih v nogomet pripeljale tudi ženske.