Letni javni razpis agencije za raziskovalno dejavnost ARRS, s katerim bodo med znanstvenike v letu 2018 razdelili dvanajst milijonov evrov, izključuje tiste, ki so ga najbolj težko pričakovali. Nanj se namreč ne morejo prijaviti znanstveniki, ki so bodisi brezposelni bodisi so trenutno (začasno) zaposleni v tujini. Razpisna pravila določajo, da se lahko prijavijo le raziskovalci, ki so že zaposleni pri eni od slovenskih raziskovalnih organizacij – denimo na univerzah in inštitutih.
Izmaknjena odskočna deska
Takšna omejitev je v delu znanstvene skupnosti sprožila revolt. Na ARRS priznavajo, da so »od potencialnih prijaviteljev in zainteresiranih subjektov prejeli več vprašanj glede navedene določbe, predvsem glede podoktorskih projektov in domnevne prikrajšanosti tistih mladih doktorjev, ki niso zaposleni v raziskovalnih organizacijah«. Podoktorski projekti so za mlade znanstvenike, ki so po zaključku doktorata na začetku karierne poti, odskočna deska v svet znanosti. Ravno ta odskočna deska pa je odvzeta tistim, ki bi jo najbolj potrebovali – brezposelnim mladim doktorjem, za katere je po zaključku študija na matičnih inštitucijah zmanjkalo denarja, in tistim, ki bi se radi po doktoratu iz tujine vrnili domov, pa jih tu ne čaka delovno mesto. Oboje je v Sloveniji problem, saj je denarja za znanstveno raziskovanje izrazito premalo – v minulih petih letih se je namreč proračun za znanost skrčil kar za četrtino. Najmanj denarja je prav za mlade znanstvenike, ki si še niso zagotovili trdnejših položajev v raziskovalnih skupinah.
Omejitev pa ne velja zgolj za mlade. »Tudi že uveljavljeni vrhunski znanstveniki, ki so trenutno zaposleni v tujini za eno ali dve leti, denimo kot prejemniki podoktorskih štipendij v okviru prestižnega programa Marie Curie, se ne morejo prijaviti,« opozarja raziskovalka Urša Opara Krašovec, članica komisije za ženske v znanosti, ki deluje pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. »Če pa si kot brezposeln znanstvenik prijavljen na zavodu za zaposlovanje, lahko tam očitno kar ostaneš,« je ogorčena.
ARRS že napovedala spremembo
Na razpisne pogoje so se odzvali tudi v društvu Mlada akademija, ki zastopa interese mlajših znanstvenih raziskovalcev. »Zavzemamo se za to, da morata biti glavna kriterija pri razdeljevanju javnega denarja za znanost odličnost raziskovalca oziroma skupine in potencial raziskovalnega projekta. Zato smo zelo kritični do različnih neumestnih kriterijev, ki brez smiselne utemeljitve diskriminirajo nekatere prijavitelje,« je sporočil upravni odbor društva. »Na Mlado akademijo se je obrnilo več mladih znanstvenikov, nekateri že z delno pripravljenimi projekti, saj bi jim pridobljena sredstva na razpisu lahko omogočila nadaljevanje raziskovalne kariere v Sloveniji. Nekateri so trenutno brezposelni, nekateri so zaposleni v tujini ali pa v neraziskovalnih organizacijah v Sloveniji. Trenutni razpis bo bistveno vplival na raziskovalne kariere vseh teh in tudi drugih, več desetih znanstvenikov. Verjetno bodo naslednjič lahko kandidirali šele konec leta 2018, ko naj bi se v razpise ARRS ponovno vrnila stara, manj diskriminatorna pravila,« pravijo v Mladi akademiji. ARRS je res že napovedala, da bodo sporne omejitve iz razpisnih pravil v prihodnje umaknili. Letos pa jih – kot kaže – več ne morejo, saj bi verjetno morali razpis razveljaviti, kar bi ogrozilo celoten sektor. Za letos so prizadetim znanstvenikom tako svetovali, naj se prijavijo na katerega od drugih razpisov, ki jih vodi ministrstvo.
V znanstveni skupnosti, ki je obširna in ima raznolike interese, je mogoče slišati tudi nasprotno mnenje: da je omejitev koristna, saj konkurenco omejuje na znanstvenike iz registriranih raziskovalnih organizacij. V nasprotnem primeru naj bi se lahko na razpis prijavila tudi mnoga podjetja, ki imajo zaposlene znanstvene raziskovalce. Zlasti po uveljavitvi »strategije pametne specializacije«, ki je del znanstveno-razvojnih programov Evropske unije, naj bi bilo takšnih podjetij vse več. Če ta argument drži, so posamezniki, ki so brezposelni ali v tujini, kolateralne žrtve prerivanj za skopa državna sredstva.
