Občine so nezadovoljne z razdeljevanjem evropskega denarja v sedanji finančni perspektivi. »Vlada naj občinam zagotovi dostop do evropskih sredstev,« zahtevajo in opozarjajo, da so v zadnji finančni perspektivi evropska sredstva občinam praktično nedosegljiva. S pridobitvijo dodatnih evropskih milijonov je vlada sicer nekaj več denarja namenila tudi občinam, a te opozarjajo, da razporeditev še vedno ne ustreza dejanskim potrebam na terenu. Pristojnim očitajo, da je v tem obdobju bistveno manj sredstev za sofinanciranje infrastrukturnih projektov in da se veliko sredstev usmerja v tako imenovane mehke projekte. Z drugimi besedami: ne gradijo se ceste, pločniki, telovadnice…
Občine so že večkrat zahtevale spremembo operativnega programa, ki določa, kam bo šel evropski denar, in spremembo razdelitve denarja znotraj njega, da bi prišle do želenih sredstev. »Operativni program se zdaj spreminja, tudi v pozitivni smeri. A med potrebami občin in možnostmi znotraj operativnega programa je veliko razhajanje. Presek interesov države in državljanov je večkrat prazna množica,« pravi predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrkolj.
Manj denarja, manj muzike
V službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko razumejo nezadovoljstvo občin, menijo pa, da njihovi očitki niso upravičeni. Jedro vseh težav je višina sredstev, ki jih država sploh lahko razdeli. Slovenija ima v novem obdobju razdeljevanja evropskega kohezijskega denarja (2014–2020) na voljo četrtino sredstev ali milijardo evrov manj kakor v preteklem obdobju (2007–2013). V prejšnjem obdobju je bilo občinam oziroma regionalnemu razvoju namenjenih 619 milijonov evrov, zdaj le nekaj več kot 400 milijonov evrov. »V nasprotju s prejšnjim obdobjem v sedanjem tudi ni več mogoče potrjevanje projektov po načelu od spodaj navzgor. Občine v večini primerov za sredstva kandidirajo na enak način kot drugi upravičenci, in ne prednostno po predlogu razvojnih regij,« dodatno oviro pojasnjujejo v Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Največ za vodovode in kanalizacijo
Doslej so občinam skupaj odobrili nekaj čez 200 milijonov evrov evropskega denarja, veliko večino (195 milijonov evrov) zgolj na račun neposredno potrjenih 11 okoljskih projektov, ki so bili pripravljeni še v prejšnji perspektivi. Vanje je bolj ali manj vključenih 34 občin, kjer z evropskim denarjem večinoma že končujejo gradnjo novih vodovodnih in kanalizacijskih sistemov ter čistilnih naprav. Izjema je največji tovrstni projekt, s katerim bodo v občinah Ljubljana, Medvode in Vodice 300.000 prebivalcem uredili odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Ker je celotna naložba vredna kar 135 milijonov evrov (nekaj manj kot polovico naj bi prispevala Evropska unija), Slovenija še čaka na njeno potrditev.
Preostala sredstva, za katera so se občine lahko doslej potegovale, so skromnejša. Država jim vsako leto razdeli nekaj milijonov za energetsko sanacijo stavb in urejanje daljinskega ogrevanja, 14 občin si je razdelilo 8,4 milijona evrov za urejanje poslovnih con, 62 občin pa 3,2 milijona evrov za kritje stroškov priprave občinskih celostnih prometnih strategij. Poteka tudi razpis, na katerem bodo zgolj mestne občine upravičene do 10 evropskih milijonov, ki jih bodo lahko namenile za energetsko sanacijo večstanovanjskih stavb.
Glede na podatke o dodeljenih sredstvih so bile doslej najbolj uspešne občine Dravograd, Radlje ob Dravi, Muta, Vuzenica in Podvelka s projektom oskrbe s pitno vodo v porečju Drave. Prejele so skoraj 30 milijonov evropskih sredstev, poleg tega pa še 5,3 milijona državnega denarja.
Internet po vaseh
Po podatkih, ki so nam jih poslali iz vladne službe, si lahko občine največ denarja v prihodnjih letih obetajo za gradnjo odprte širokopasovne infrastrukture, in sicer na večinoma ruralnih območjih, kjer ta še ni zgrajena in hkrati ni tržnega interesa za njeno gradnjo. Večje vsote bodo na razpisih, na katere se bodo lahko prijavile tudi občine, dodeljevali za spodbujanje trajnostne mobilnosti, energetsko sanacijo javnih zgradb, pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter izboljšanje zaposlitvenih možnosti občanov in gospodarske slike občin.
Potem ko je letos Evropska unija Sloveniji dodelila še dodatnih 56 milijonov evrov, so si občine obetale, da bo ta denar namenjen njim. Po dogovorih ga vlada res veliko večino ali 38 milijonov evrov namenja regionalnemu razvoju. Župani zdaj na ravni regij izbirajo med tistim, kar bi radi uresničili, in tistim, kar jim dokumenti dopuščajo. Smrdelj ne skriva, da je razhajanje med željami in možnostmi veliko in da se ponekod vrtijo v začaranem krogu. Še največ možnosti trenutno vidijo v tem, da bi s sredstvi za ohranjanje Nature 2000 uredili turistično infrastrukturo na teh območjih. Del denarja bi lahko namenili za podjetniško infrastrukturo, del za čiščenje odpadnih voda. Župani pa po vsem tem poudarjajo, da se bodo že čez dobro leto na evropski ravni začela pogajanja za novo perspektivo, pri kateri si želijo imeti prepoznavnejšo vlogo kot do zdaj.
Tudi letos vse naložbe na koncu?
V vladni službi za evropsko kohezijsko politiko trdijo, da se ne bo ponovila zgodba, da bi nam bo na koncu finančne perspektive tekla vodo v grlo. »Prepričani smo, da se zgodba iz let 2014 in 2015, ko smo morali počrpati 40 odstotkov sredstev stare finančne perspektive, ne bo ponovila,« zatrjujejo in pojasnjujejo, da je po njihovih podatkih načrtovanih izplačil v okviru že potrjenih oziroma do konca letošnjega leta predvideno potrjenih ukrepov dovolj, da bodo porabljena vsa sredstva, ki so bila Sloveniji dodeljena za leto 2017. Kjer se kažejo zaostanki, so posamezni resorji že pripravili akcijske načrte, zagotavljajo.
