Pri prometnih nesrečah včasih celo sekunde odločajo o življenju in smrti. Ko so Avstrijci v začetku leta 2012 uzakonili sredinski reševalni pas na svojih avtocestah, je draga medijska kampanja obljubljala kar štiriminutni povprečni časovni prihranek. Reševalna vozila, gasilci in policija naj bi namreč imeli možnost hitreje priti do kraja nesreče, kot če bi se morali voziti po odstavnem pasu.
Avstrijski upravljalec avtocest Asfinag od takrat zapoveduje voznikom, da se morajo v primeru nesreče po potrebi umakniti tudi na odstavni pas, ki je sicer namenjen pokvarjenim vozilom. To velja tudi za tovornjake in avtobuse. Pet let po uvedbi te cestnoprometne spremembe, ki naj bi reševala življenja, je sledila presenetljiva streznitev. Sredinski vozni pas za intervencijska vozila se je izkazal kot povsem neučinkovit, napovedani časovni prihranek pa je bil predrzen marketinški nateg. Ni več rešitve za sredinski reševalni pas, je kritičen sklep časnika Kurier.
Visoki uradnik avstrijskega urada za promet pri ministrstvu za notranje zadeve je skušal z znanstveno raziskavo dokazati časovni prihranek reševalcev. Spodletelo mu je. Od napovedanih štirih minut ni ostala niti sekunda, poroča Kurier.
Učinkovitosti sredinskega varnostnega pasu prav tako ni uspelo dokazati kuratoriju za prometno varnost, ki je sicer velik zagovornik tega prometnega ukrepa.
V evalvacijskem poročilu kuratorija iz leta 2014 piše, da so gasilci v kar 58 odstotkih vseh reševalnih akcij naleteli na takšno oviro na sredinskem pasu, zaradi katere so se morali ustaviti. »Iz dosedanjih izkušenj sklepamo, da reševalna pot ni prispevala k občutnemu časovnemu prihranku. Kadar je vožnja po njej neovirana, so vozila malenkostno hitreje na cilju,« je še zapisano v omenjenem poročilu. Ne preseneča, da so avstrijski gasilci danes največji kritiki sredinskega reševalnega pasu. »Moramo to povedati glasno in jasno: sredinski reševalni pas ni nikoli funkcioniral,« je dejal Helmut Födermayr, poveljnik poklicne gasilske brigade Linz podeželje. Njegovo ugotovitev, da je vožnja po odstavnem pasu bila enako učinkovita, ponavljajo tudi številni drugi gasilski poveljniki. Zato se že množijo zahteve o reformi cestnoprometnih predpisov in vrnitvi nazaj na odstavni pas.
Tudi slovenski gasilci so zelo nezadovoljni z razmerami. A za razliko od avstrijski kolegov ne terjajo ukinitve reševalnega pasu, temveč sprejetje avstrijske zakonodajne rešitve, ki se je izkazala kot neučinkovita.
V Sloveniji tiščijo glave v pesek
Gasilska zveza Slovenije je ministrstvu za infrastrukturo poslala pobudo za spremembo zakona o pravilih cestnega prometa, tako da bi dopustil tudi umikanje skrajno desno na odstavni pas.
»S tem bi med kolonama vozil dobili dovolj prostora tudi za težja gasilska vozila, ki pri vožnji potrebujejo več prostora,« je prepričan predsednik zveze Jošt Jakša. Z avstrijskimi pomisleki ni seznanjen in jih zato ne komentira. »Kurierjev članek sem posredoval svojim sodelavcem, ki ga bodo preučili. Prihodnji teden je gasilska olimpijada, na kateri se bomo pogovorili še z avstrijskimi kolegi. Seveda nočemo z desetletno zamudo ponavljati napak,« pravi Jakša, ki ugotavlja, da se razmere na slovenskih avtocestah po nekaterih izrazito slabih izkušnjah nekoliko izboljšujejo. »Čutiti je nekoliko odgovornejše ravnanje voznikov, kar je verjetno posledica številnih opozoril vseh služb po sredstvih javnega obveščanja in aktivnosti organizacij, ki se srečujemo s to problematiko.«
Tudi poslanska skupina NSi je v zakonodajni postopek vložila predlog novele zakona o pravilih cestnega prometa, ki bi voznikom dovolila umik na odstavni pas. Obstoječa določba zakona o pravilih cestnega prometa to namreč prepoveduje tudi ob nesrečah, tisti, ki to storijo, pa tvegajo 200 evrov kazni. NSi smo prosili za komentar avstrijskih ugotovitev. Prejeli smo odgovor, iz katerega izhaja, da še zmeraj terjajo posnemanje avstrijske zakonske ureditve. O slabih izkušnjah naših sosedov pa niti besede.
Vsak drugi Nemec dela zmedo na avtocesti
Tudi vodstvo AMZS je prepričano, da je avstrijski reševalni pas boljši od našega in zato vztrajajo pri prizadevanjih, da bi sledili njihovemu vzoru in bi zakonsko dopustili uporabo celotne razpoložljive širine vozišča. Slabe izkušnje naših severnih sosedov ignorirajo. Na naše vprašanje, kako komentirajo navedbe časnika Kurier, namreč nismo prejeli neposrednega odgovora. »Prometna nesreča in potreba po prehodu interventnih vozil je prav gotovo izjemni dogodek, tako da ni razloga, da ne bi dovolili tudi uporabe odstavnega pasu za umikanje, seveda tam, kjer odstavni pas obstaja,« pravi Jure Kostanjšek, vodja področja varna mobilnost pri AMZS. »Še več, dejansko se to že dogaja in se vozniki sami, po zdravi pameti, umaknejo na ta pas, da omogočijo čim lažji prehod interventnih vozil.«
Na ministrstvu za infrastrukturo njihovih zahtev doslej niso uslišali. Vztrajajo pri nemški ureditvi, ki prepoveduje umik na odstavni pas, pri čemer se tudi v Nemčiji množi kritika. »Vsak drugi voznik ne ve, kako se vzpostavi reševalni pas,« je bil naslov nedavnega članka v časniku Westdeutsche Allgemeine.
