»Vse dokazne predloge smo zavrnili, saj je dejansko stanje že dovolj razjasnjeno,« je danes dokazni postopek na sojenju parohu Srbske pravoslavne cerkve Peranu Boškoviću končala predsednica senata Mojca Kocjančič. Končne govore je napovedala za 13. julij, potem pa bo sledila sodba. Govori bi sicer lahko bili že danes, a je tožilec Boštjan Valenčič pred nekaj dnevi spremenil obtožnico in obrambi pripada čas, da novosti preuči.

Po novem Boškoviću očita še nekoliko večje oškodovanje Srbske pravoslavne cerkve, čeprav ta že dolgo trdi, da ga sploh ni bilo in ne zahteva nobene odškodnine. Sodnica je sicer pred kratkim odpravila začasno zavarovanje s hišo, ki jo Bošković gradi v Gameljnah, tako da bi lahko sklepali, da se senat bolj nagiba k oprostilni sodbi. A višje sodišče je medtem sklep razveljavilo, kar pomeni, da prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine še vedno velja.

Razhajanje med delom in računi?

Kot smo že pisali, je paroh obtožen zlorabe položaja pri gradnji kulturno-pastoralnega centra v Ljubljani – plačeval naj bi storitve, ki so bile v resnici opravljene le delno, ali pa celo fiktivne račune, s cerkvenim denarjem pa urejal tudi svojo hišo. Tako so se med sojenjem ukvarjali s stroški za streho, tapete, ploščice in slikopleskarska ter suhomontažna dela. Glede strehe, na primer, je tožilstvo sprva trdilo, da je Bošković dvema podjetjema za delo, ki ga nista opravili, plačal 30.000 evrov predplačila. Na podlagi dokazov, ki so prišli na dan med sojenjem, zdaj tožilec priznava za 17.000 evrov opravljenih del. A je po drugi strani Boškovićev naslednik Željko Lubarda, ki ga je v imenu cerkvene občine tudi ovadil, naknadno dostavil dokumentacijo o še dodatnem domnevno neupravičenem plačilu 70.000 evrov za ista dela, kar je Valenčič v obtožbi zdaj tudi upošteval. Nerazumno razhajanje naj bi bilo po mnenju tožilstva tudi med opravljenim delom in računi, ki so se nanašali na tapete, in so znašali okoli 30.000 evrov, prav tako so vprašljivi računi za ploščice (znašali so približno 40.000 evrov) in za suhomontažna in slikopleskarska dela (okoli 37.000 evrov). Drugi del obtožnice pa govori o poneverbi. Paroh naj bi neupravičeno porabil 73 cerkvenih tisočakov, s katerimi naj bi plačeval račune za časopis, internet in podobno, pa tudi zavarovalno polico za ženo, obroke za lizing avtomobila ter posojilo pri Merkurju in KBM leasingu. Obtoženi vse očitke odločno zavrača, Cerkev pa je, kot rečeno, po reviziji poslovanja že leta 2013 ovadbo umaknila. Lubarda je na sodišču povedal, da so mu, ker je pri navedbah iz ovadbe vztrajal, dali odpoved in da je vložil tožbo na delovnem sodišču.

O izvoru premoženja

Tožilec je nazadnje predlagal dodatno zaslišanje izvedenca dr. Gorazda Goloba v zvezi s tapetami, s čimer se zagovornik Milan Krstić ni strinjal. Če pa bi se sodišče za to vendarle odločilo, je predlagal tudi dodatno zaslišanje izvedenca gradbene stroke Lojzeta Boha in strokovne priče Marinka Marina. A senat je vse predloge zavrnil.

Med sojenjem je, kot smo že pisali, Boškovića doletela še ena tožba, in sicer po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Specializirano tožilstvo je pri njem in in z njim povezanih osebah našlo za kar 800 tisočakov nepojasnjenega premoženja. Bošković je javno že zatrdil, da bo brez težav pojasnil, od kod mu premoženje, in dokazal njegovo zakonitost.