Po opozorilih generalne sekretarke Sindikata za gostinstvo in turizem (SGIT) Karmen Leban so gostinsko-turistični delavci med najslabše plačanimi v gospodarstvu. Takšne razmere po njenem mnenju vlada otežuje z nerazumnim in nepravičnim zaračunavanjem koncesij za uporabo termalne vode.
Obljube se niso uresničile
»Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je ob pripravi sporne uredbe javno zatrjevala, da po izračunih ministrstva nobeno zdravilišče za koncesnine ne bo plačevalo več kot en odstotek letnih prihodkov,« je dejala Lebanova. Ob tem je dodala, da je Majcnova v Odmevih novembra 2015 izrecno obljubila, da bo vlada ustrezno popravila uredbo oziroma način izračunavanja koncesnin, če bodo izračuni dejanskih stroškov pokazali, da koncesnine presegajo en odstotek letnih prihodkov koncesionarjev. A kot vse kaže, se obljube niso uresničile.
Iz podatkov poslovanja term za lani, nadaljuje Lebanova, je razvidno, da je strošek koncesnine pri mnogih zdraviliščih presegel en odstotek letnih prihodkov. »Ob predpostavki, da je treba koncesnino plačati v celoti, bi skupaj z vodnim povračilom Terme Dolenjske Toplice plačevale 1,43 odstotka letnih prihodkov, Terme Šmarješke Toplice 1,66 odstotka, Terme Lendava 3,6 odstotka, Terme 3000 Moravske Toplice 3,8 odstotka, Terme Zreče pa 3,92 odstotka,« je opozorila Lebanova. Zato v sindikatu zdaj pričakujejo, da bo Majcnova držala obljubo, uredbo pa spremenila tako, da nobeno zdravilišče ne bo plačevalo več kot odstotek letnih prihodkov. Da ta uredba nikakor ni nedotakljiva, je pokazala že ministrica, ko je koncesijsko dajatev za nekatere proizvajalce v kmetijstvu, ki uporabljajo termalno vodo za ogrevanje, kot so recimo pridelovalci paradižnika v Prekmurju, znižala za polovico, je dodala Lebanova.
Ravno prekmurske terme so v najslabšem položaju. Po pojasnilih direktorja Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztoka Altbauerja zaradi zelo različnih temperatur termalnih voda glede na postavljeno formulo obstaja izrazita neenakost med družbami koristniki, saj so tiste terme, katerih temperature vode so bistveno višje, predvsem v severovzhodni Sloveniji, v bistveno slabšem položaju. Še več, po zdaj veljavni formuli obstaja tudi neenakost glede tako imenovanega faktorja D, ki predstavlja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode. Za uporabnike za rabo termalne vode za ogrevanje sadovnjakov je določen z 0,5, za vsa naravna zdravilišča pa z 1, je poudaril Altbauer.
Visokih koncesnin ne morejo pretopiti v cene
Po njegovih pojasnilih obremenitve družb s koncesninami niso omejene glede na dosežene prihodke. »Naš predlog kapice je, da koncesnine, v skladu z izjavo Majcnove in izračuni ministrstva za okolje, ne bi presegale odstotka prihodkov od prodaje,« je dodal Altbauer.
V Termah Zreče v lasti zreškega Uniorja so prepričani, da bi morala biti koncesija še nižja: »Če bi država želela spodbujati našo dejavnost, bi poskrbela, da ta odstotek ni višji od enega odstotka na delu dejavnosti, ki termalno vodo res uporablja, ne pa na vseh prihodkih, ki jih zdravilišče ustvarja. Poleg dejavnosti, povezanih z uporabo termalne vode, namreč izvajamo več drugih storitev, ki pa niso povezane z uporabo termalne vode.« Dodali so, da koncesija dodatno obremenjuje poslovanje Term Zreče, še posebno ker takšnih visokih zvišanj stroškov (poleg koncesije za 2016 so za nazaj plačali še vodni povračili za leti 2015 in 2014) ne morejo enostavno pretopiti v ceno prodajnih izdelkov.
Direktor Term Olimia Florjan Vasle je povedal, da so za lani za koncesije namenili okoli 120.000 evrov, kar predstavlja manj kot odstotek doseženih prihodkov, in da so eni od redkih term, ki so koncesijsko pogodbo sklenili že leta 2008. »Takšen znesek je sprejemljiv. Res pa je, da je fiksen, kar pomeni, da v času recesije, ko je gostov manj, bolj bremeni poslovanje,« je dodal Vasle.
Za koncesijske dajatve in za vodno povračilo pa so Terme Čatež lani, ko so dosegle dobrih 29 milijonov evrov prihodkov od prodaje, plačale okoli 100.000 evrov. Generalnemu direktorju Term Čatež Bojanu Petanu se ta znesek ne zdi pretiran.
Po prepričanju Altbauerja so zaradi visokih koncesnin onemogočena razvojna sredstva, hkrati pa se konkurenčne prednosti slovenskih naravnih zdravilišč v primerjavi s konkurenco, ki takih koncesnin nimajo in so njihove obremenitve bistveno nižje, znižujejo.
Na očitke sindikata SGIT na okoljskem ministrstvu še niso odgovorili: »S predstavniki sindikata se bo Majcnova sestala v sredo, zato bomo več informacij lahko podali po srečanju.«
