Večina, ki odide v poletnih mesecih na dopust, za svoj oddih izbere morje, kjer se bo pogosto srečevala z morskimi prebivalci, pa naj bo to med plavanjem ali na večerji, ko se bo morska hrana znašla na njihovem krožniku. Ob tem velja omeniti nekaj zanimivih odkritij, povezanih z ribami, ki so ovrgla splošna prepričanja o zelo kratkem spominu rib, na račun katerega so se šalili tudi v animiranem filmu Iskanje malega Nema, in o tem, da ribe ničesar ne čutijo.
Kraljevo društvo za preprečevanje krutosti do živali v Veliki Britaniji je v svoji prelomni študiji namreč ugotovilo, da so nekatere vrste rib, v njihovem primeru zebrice (Brachydanio), družabna bitja, in to na podoben način kot ljudje in drugi sesalci.
Imajo različen značaj
Vodja društva Penny Hawkins je za The Independent povedala, da obstaja več dokazov za to, da na ribe ne bi smeli gledati kot na nižjo vrsto živali, in opozorila, da morajo tisti, ki ne jedo mesa, jedo pa ribe, upoštevati to, da tudi takrat, ko ubijejo ribo, ubijejo žival, ki čuti ter ima izkušnje in zanimanja. Ko so raziskovalci opazovali ribe, so videli, da so, ko so izpostavljene nevarnosti, manj prestrašene in bolj mirne, kadar so v skupini. Če so bile ribe same, pa so kazale večje znake strahu. »Raziskava je pokazala, da ribe brez dvoma drugače sprejemajo okolje, ko so prisotne tudi druge ribe, kar nakazuje na to, da so umsko precej bolj kompleksne, kot smo mislili sprva,« je izjavila Hawkinsova.
Ni pa to vse, saj ribe oblikujejo tudi prijateljstva. Ta sicer niso takšna, kot jih sklepajo ljudje, so pa to prijateljstva v smislu tega, da tudi ribe iščejo družbo tistih rib, ki so jim znane in ki v njih vzbujajo pozitivne občutke. Prav tako imajo različen značaj. Nekatere vrste so drzne, nekatere sramežljive, vsekakor pa se v morju ali akvariju dogaja veliko več, kot bi si morda mislil njihov lastnik.
Bodite pozorni pri nakupu akvarija
Hawkinsova zato meni, da bi ljudje, ko kupujejo akvarij, morali temu, katere ribe bodo naselili v akvariju, posvečati več pozornosti, saj se bodo nekatere med sabo razumele bolje, obenem pa na njihova čustva misliti tudi, ko bi skupine ločevali. Njenim ugotovitvam so podobne ugotovitve nekaterih drugih znanstvenikov, tudi avtorja knjige What a Fish Knows: Lives of Our Underwater Cousins (Kaj ve riba: Življenje naših podvodnih sorodnic) Jonathan Balcombe, ki v njej navaja dokaze, da imajo ribe zavest in da lahko čutijo bolečino ter da lahko prepoznajo znane posameznike in imajo spomin. Balcombe je trdno prepričan, da ribe poznajo bolečino, prav tako pa bodo ločile med boljšim in slabšim akvarijem. Ko so ribe naselili v akvariju z dvema deloma, enim, v katerem sta bila vegetacija in skale, in drugim, ki ni imel ničesar, so veliko raje bivale v prvem, saj imajo ribe rade prostore, v katerih se lahko skrijejo, in stimulativno okolje, kot ga ponuja različna morska vegetacija.
