Družinsko nasilje velja za eno bolj problematičnih kaznivih dejanj tako z vidika preiskovanja kot tudi širših posledic, ki jih ima za žrtve. Na nas je obrnila ena izmed žrtev tovrstnega nasilja iz okolice Ljubljane. Zgodba zbuja skrb in kaže ne le težave pri dokazovanju družinskega nasilja, temveč še težje dokazovanje napačnih oziroma neresničnih izjav uslužbenke centra za socialno delo.
Naš sogovornik, 38-letni M. F. se je v kolesje policijskih in socialnih postopkov zapletel zaradi konstantnih groženj in nasilja njegovega brata, 51-letnega S. F., ki je doma teroriziral še očeta, občasno pa tudi mamo. Vse skupaj naj bi se začelo že daljnega leta 1999, ko se je oče upokojil in ga je S. F. začel siliti, da naj namesto njega vozi tovornjak. Ker oče tega ni želel, ga je vse pogosteje zmerjal in žalil.
Leta zmerjanja in groženj
Leta 2007 se je S. F. v Srbiji poročil in pričakoval otroka ter od očeta zahteval, da poskrbi za njegovo družino. Oče mu je v spodnji etaži svoje hiše na lastne stroške uredil stanovanje, čez tri leta pa je S. F. očeta na 69. rojstni dan že podil iz hiše, tako da je morala posredovati policija. Dve leti prej, leta 2008, je policijo klicala tudi partnerica S. F., saj naj bi bil nasilen do nje in hčerke, na koncu pa sta se žena in hčerka umaknili v varno hišo. Istega leta je S. F. zaradi groženj ovadil tudi delodajalec, za katerega je S. F. krajši čas razvažal kruh. Leta 2010 so se grožnje razširile tudi na brata M. F., ki ga je začel poditi iz hiše, češ da tam nima česa iskati, ker nima otrok. Ko je začel brat na sosednji parceli graditi hišo, pa je iz dneva v dan grozil, da jo bo zažgal, da nikoli ne bo živel v njej in podobno. Ko je bila hiša pod streho, je začel trditi, da je ena tretjina hiše njegove in je zato začel na njihovo dvorišče metati smeti. Celo petletnega sina je ščuval, da naj dela škodo na bratovi hiši.
Začele so se tudi grožnje, da bo M. F. in starše ubil, brata je enkrat tudi fizično zvlekel iz hiše, drugič ga je čakal pred službo, proti očetu pa je ob neki priložnosti zamahnil s kovinsko palico, vendar se je oče pravočasno umaknil. Občasno je v njihovo smer priletel tudi kakšen pljunek, kletvice in pozive k pretepu so že zdavnaj nehali šteti. M. F. je zbolel in je imel hude zdravstvene težave z želodcem (potreboval je operacijski poseg) ter je občasno raje prespal drugje, sestra A. F. pa ni pustila, da njena otroka prespita pri dedku in babici, če je bil doma tudi S. F. Zmerjanje in grožnje z nasiljem so bile namreč zelo pogoste, policija pa je bila zaradi izpadov S. F. pogost obiskovalec njihove družine. Tožilstvo je leta 2014 vložilo obtožnico zoper S. F. zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini, vendar oče sojenja ni dočakal, saj ga je že prej izdalo srce.
Polovično obsojen
Lani poleti je bil S. F. na podlagi vložene obtožnice obsojen zaradi nasilja v družini, in sicer na pogojno kazen pet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Toda obsojen je bil le zaradi napadov na brata, ne pa tudi zaradi domnevnega maltretiranja očeta. Tožilec je namreč v tem delu umaknil obtožnico, saj je S. F. na sojenju precej razbremenila socialna delavka, oče pa je bil tedaj tudi že pokojni.
Prav ravnanje socialne delavke, ki je vmes postala tudi vodja enega od ljubljanskih centrov za socialno delo, pa oškodovanca in njegovo sestro zelo boli. Kot pravita, gre predvsem za princip, saj je M. F. na sodišču že dosegel svoje, nasilni brat pa se je vsaj začasno odselil v Srbijo, tako da konfliktov ni več. Socialna delavka je namreč najprej v multidisciplinarnem timu in nato še na sodišču razlagala, kako je bil S. F. ves čas nekakšna črna ovca v družini ter da je bil oče do S. F. v njegovem otroštvu nasilen. M. F. in sestra še danes ne moreta verjeti njenemu pričevanju, saj zatrjujeta, da pokojni oče nikoli ni bil nasilen do nobenega izmed otrok. Še posebej pa ju je začudilo, da je socialna delavka pričala, kako CSD družino pozna že od otroških let obtoženca, z njima pa se o domnevnih dogodkih izpred več desetletij ni niti pogovorila, temveč naj bi se oprla le na trditve S. F. in delno tudi matere, s katero sama sicer prav tako ni govorila. Mati je najstarejšega sina občasno vzela v bran, čeprav je morala tudi sama klicati policijo zaradi njegovih izpadov.
Brat in sestra sta na koncu od policije in CSD zahtevala dokumentacijo o svojem očetu in ta je socialno delavko postavila na laž. Od policije sta dobila potrdilo, da ni bil oče nikoli obravnavan v nobenem postopku, tudi njegov spis na CSD se začenja šele z letnico 2013. Vzrok, da je imel oče odprt spis na CSD, pa so bile prav grožnje S. F. in njegovo nasilno ravnanje, ne pa obratno. To potrjuje tudi dokumentacija, ki jo hranimo v uredništvu.
Ministrstvo tako, inšpekcija drugače
Razočarana brat in sestra sta se nato obrnila na socialno inšpekcijo in od nje zahtevala, da naj preveri ravnanje socialne delavke. Toda dobila sta odgovor, da socialna inšpekcija ni pristojna za takšen nadzor.
Ko smo ob pripravi tega članka pristojnosti socialne inšpekcije preverili tudi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nam je predstavnik ministrstva Gregor Resman odgovoril, da lahko na socialno inšpekcijo obrne kdorkoli, ki meni, da CSD ni ravnal v skladu s svojimi pristojnostmi oziroma ni ravnal pravilno. Ko smo s tem odgovorom ministrstva nato soočili socialno inšpekcijo, pa smo od Branke Knafelc z inšpektorata dobili drugačno interpretacijo in razlago, »da inšpekcija ni pristojna za ugotavljanje resničnosti navedb delavcev CSD v sodnih postopkih«. Glede domnevno lažnega izvajanja socialne delavke že pred tem v multidisciplinarnem timu, v katerem so obravnavali stanje v družini F., pa nam je Knafelčeva odgovorila, da multidicsiplinarni tim tako ali tako ni namenjen ugotavljanju dejstev.
»Preseneča me, da se ne direktorica ne ministrica nista opredelili niti do ene moje navedbe, ampak dobim vedno pavšalne odgovore – in to na vprašanja, ki jih sploh zastavil nisem. Se pa zdaj vsi skrivajo za časovno oddaljenostjo od obravnave primera. Zanimivo, da Darji Kovačič spomin ni ponagajal na sodišču, saj je bila v odgovorih povsem suverena. Da ni govorila resnice, lahko dokažem z dokumentacijo, a to pristojnih ne zanima,« vse skupaj komentira M. F. Za komentar smo zaprosili tudi vpleteno socialno delavko in direktorico CSD Ljubljana Vič - Rudnik Darjo Kovačič, vendar nam je pojasnila, da zaradi varovanja osebnih podatkov konkretnega odgovora ne more dati. Zatrdila pa nam je, da vse uporabnike obravnavajo enakopravno.
