– Evropska unija je skupnost enakopravnih narodov in držav.

– Evropska unija je zaslužna za mir med evropskimi državami.

– Evropska unija je demokratična institucija.

– Evropska unija nam je potrebna, ker zagotavlja tudi naš razvoj.

– Evropska unija nam je potrebna zaradi vloge Evropejcev v svetu, zlasti v odnosu do ZDA in Kitajske.

Nič od tega ne drži.

– Evropska unija sploh ni skupnost narodov, ki žive v njej, ampak je povezava držav. Katalonci, Baski, Škoti in drugi nimajo v njej prav nobenih možnosti, da bi se slišal tudi njihov glas.

Neenakopravnosti je vsaj dvoje vrst. Nekatere so celo formalno zapisane v ustanovni pogodbi. Dancem in Švedom ni treba sprejeti evra, vse druge članice pa ga morajo.

Britanci imajo krepak popust pri vplačilih v proračun Unije.

Še mnogo več je dejanskih enakopravnosti.

Rešilni paketi za Ciper, Grčijo, Španijo in Portugalsko so služili samo temu, da so nemške banke dobile vrnjen denar, ki so ga lahkomiselno posodile tem državam in pri tem bogato zaslužile. Severni tok, ki pripelje ruski plin v Nemčijo, je v redu, južni tok, ki bi pripeljal ruski plin v Slovenijo in na Madžarsko, pa je smrtni greh.

Ogromne nemške subvencije za nemško industrijo vetrnih elektrarn izkrivljajo cene elektrike v vsej Evropi in zaradi deleža elektrike v cenah vseh proizvodov so izkrivljene tudi druge cene. Zaradi tega Nemčija lahko izvaža in se šopiri s svojimi izvoznimi presežki. Tudi težave velenjskih rudarjev zaradi bloka T6 imajo svoj izvor v teh subvencijah.

V starem Rimu je veljalo “Quod licet Iovi non licet bovi (Kar je dovoljeno Jupitru ni dovoljeno volu). Kar je dovoljeno bogati Nemčiji, ni dovoljeno Poljski, Sloveniji ali Slovaški.

Nemška gospodarska učinkovitost ni samo rezultat nemške produktivnosti, ampak je tudi rezultat gospodujočega položaja Nemčije v Evropski uniji.

Evropska unija pomeni za Nemčijo ogromen plačilno sposoben trg (če bankam zmanjka denarja za plačilo nemškega blaga, ga posodi Evropska centralna banka) za končne proizvode njene industrije. Z Evropsko unijo je Nemčija postala večja, vse druge države, vključno s Francijo, pa manjše. Zlasti državam nekdanje vzhodne Evrope in Jugoslavije je ostala vloga poddobaviteljev za nemško industrijo. Posledica takega položaja je dejstvo, da znaša v Nemčiji stopnja dobička od 10 do 15 odstotkov, stopnja dobička v Sloveniji pa praviloma 2 do 4 odstotke. In seveda nizke plače njenih delavcev in skromne pokojnine njenih upokojencev.

Bruseljska birokracija je v glavnem v službi Nemčije kot najvplivnejše članice in tudi z evropskim sodiščem ni nič drugače. Evropska komisija daje Hrvaški pravico do terana, malo Slovenijo pa zapostavlja.

– Evropska unija ni niti malo zaslužna za dosedanji mir med evropskimi državami.

Po drugi svetovni vojni je Evropo do leta 1989 delala železna zavesa, kjer sta si nasproti stala dva mogočna vojna bloka in hegemona na eni in drugi strani sta v kali zatrla vsako misel na samostojno pot. Spopadov med državami enostavno ni moglo biti, ker v tem pogledu države niso imele svoje volje.

So pa po letu 1989 vsaj nekatere evropske države sodelovale v vojaških pustolovščinah v Afganistanu, Libiji in Iraku, s svojimi tajnimi službami pa verjetno v revolucijah v Egiptu, Siriji, Gruziji in Ukrajini.

Evropa se sploh ne zaveda, od kod ji grozi resnična nevarnost.

– Evropska unija ni demokratična institucija

Vsa odločujoča mesta pripadajo ustanovnim članicam (izjema je Poljska), pa tudi tudi je Francija zapostavljena. Za predsednika evropskega sveta so izbrali človeka, ki ga ni kandidirala njegova država. V Evropski uniji je zakonsko uveljavljen sistem lobiranja, kar pomeni, da v zadevah iz pristojnosti Unije (in te so ogromne) odločajo mednarodne korporacije, skratka mednarodni kapital. Po mojem mnenju se ljudsko predstavništvo in lobiranje izključujeta.

Ko je Slovenija vstopila v Unijo, je morala odpraviti določilo, da mora poslovodni organ podjetja v Sloveniji znati Slovensko. Ampak če predstavniku kapitala ni treba znati jezika dežele, v kateri opravlja svojo funkcijo, morajo njegovi podrejeni znati jezi, ki ga on govoril. Kapital velja, zaposleni nič.

Če založba v Sloveniji ali na Slovaškem izda pesmi mladega pesnika, znaša naklada morda 200 izvodov, kar še stroškov tiska ne pokrije. V veliki Nemčiji ali Italiji izdajo pesmi novinca v nakladi nekaj tisoč izvodov, kar mu omogoča tudi eksistenco. Velikega nemškega jezika ni treba varovati, malega slovenskega pa. Naši literati pa nič.

– Evropska unija malim državam ne zagotavlja obstoja in razvoja. Gospodarski subjekti so izrazito neenakopravni. Smetano pobirajo tisti, ki z uveljavljenimi blagovnimi znamkami prodajajo končne proizvode končnim potrošnikom, kratko pa potegnejo tisti, ki prodajajo energente, surovine ali polproizvode.

Klasična delitev, kolonilane matice na eni strani in kolonije in polkolonije na drugi strani. Moderne kolonije in polkolonije so še same odgovorne za vzdrževanje reda na svojem teritoriju. Podjetja v polkolonijah in kolonijah niso dobičkonosna, dobiček se po navadi izkazuje v gospodujočih državah, kjer plačuje tudi davke.

Tudi večina slovenskih podjetij posluje z minimalnim dobičkom in mnoga z izgubo, podjetniki le s težavo spravijo skupaj denar za plače in za tehnološki razvoj ga zmanjka.

V vzhodnih in jugovzhodnih članica Unije velikih podjetij skoraj ni, samo velika podjetja pa si lahko privoščijo razvojne oddelke, kjer dobe delo domači razvojniki. Sposobnim mladim ljudem iz neperspektivnih članic Unije ostane samo pot na tuje.

Prednosti, ki jih imajo pri nas in na trgih zapostavljenega dela Evrope velika, zlasti nemška, podjetja so tolikšne, da na preboj domačih podjetij ni računati.

– Evropska unija ne zagotavlja gospodarske uspešnosti v primerjavi s tekmeci kot so ZDA, Kitajska in Japonska. Evropska unija je zbirokratizirana, prenormirana in čudaška združba, ki je zaradi tega neučinkovita. V tržni tekmi evropska (predvsem nemška) podjetja goljufajo (Volkswagen), se poslužujejo valutnih manipulacij in subvencij (za elektriko). Na tako ravnanje se bodo odzvale tekmice, predvsem pa trg sam. Dve relativno majhni evropski državi, to sta Švica in Norveška, sta gospodarsko učinkovitejši kot večina držav Unije.

Evropske univerze so zaostale v primerjavi z najodličnejšimi univerzami v Veliki Britaniji, ZDA in celo Kitajsko.

Gospostvo Nemčije izsesava družbeni produkt zapostavljenega dela Evrope v Nemčijo in delitev na dobre in slabe se celo poglablja. Bojim se, da bomo morali ljudje iz zapostavljene Evrope sanirati tudi največjega gospodarskega bolnika Evrope, to Deutsche Bank. Prej ali slej bomo spoznali, da na videz bleščeča Evropa ni to, kar smo si zamišljali.

Janez Škulj, Velike Lašče