Minuli konec tedna so v okviru Festivala urbane kulture v Ljubljani na Kongresnem trgu nastopili Booka Shade, ki bi jim lahko s polno pravico do glasbene kakovosti rekli staroste house glasbe. Elektronsko-tolkalski duet iz Frankfurta, ki ga že od leta 2002 krmarita Walter Merziger in Arno Kammermeier, zagotovo sodi med tiste prepoznavne avtorje elektronsko pogojenih viž, s katerimi je glasbena percepcija že zdavnaj presegla okvire klubske plesne scene. V Nemčiji in širše, seveda.
Vse se je začelo pred dobrimi petnajstimi leti, ko sta Walter in Arno ustoličila danes že kultno diskografsko hišo Get Physical Music, ki je postala nekakšno stičišče njihovega glasbenega dela in prav tako odskočna deska za naskok na glasbene in druge lestvice, še posebno tiste, ki so specializirane za tovrstno godbo. Prvi dve seriji izdaj dueta Booka Shade iz leta 2005, minialbuma Mandarine in Body Language, sta ob toplem sprejemu med častilci in kritiki elektronske glasbe omogočili, da so s svojim zvokom presegli lokalnost domače nemške glasbene scene. Ko pa so Booka Shade leta 2006 izdali monumentalni diskografski celovečerec Movements, je njihov dober glas in zvok (po)segel vse do znamenitih šotorskih kril festivalov, kot so Glastonbury, Coachella, Rock Werchter, Red Rocks. Nekakšen zenitni orientir njihovega glasbenega ustvarjanja in atraktivnosti njihovih živih nastopov pa se je zgodil ob nastopu skupine Booka Shade na kultnem festivalu jazzovskih praks v Montreuxu, kjer sta Walter Merziger in Arno Kammermeier (po)drgnila elektronske loparje s pianistom klasične glasbe Langom Langom.
Brez ustaljenih norm
Že sam vpogled v dosedanjo diskografijo skupine Booka Shade nam razkriva skrivnosti tovrstnih glasbenih sodelovanj. Kajti nemški dvojec se ne drži ustaljenih norm in postulatov znotraj široke palete elektronske glasbe, s katero se v svojem dosedanjem delu spoprijema. Slednje je najbolj slišno in vidno na njihovi znameniti DVD-izdaji Movements iz leta 2008, ko so vrhunskost izvedbe z istoimenske turneje dosegli na nastopu na belgijskem festivalu Pukkelpop. Harmonične plesne viže, ki so se nemalokrat dotikale in stikale velikih glasbenih umetniških del, kot je to zagotovo primer njihove remiksane različice kultne skladbe Laurie Anderson O Superman, niso bile nikoli težavnostna stopnja za ustvarjalno slo in vnemo Walterja Merzigerja in Arna Kammermeierja.
Pa vendar, po dobrih petnajstih letih so Booka Shade na pragu novega poglavja. V prid tega je njihovo zadnje studijsko delo Galvany Street, ki so ga predstavili tudi v Ljubljani. Ne gre le za galvanski pristop urbani glasbeni kulturi, temveč tudi za vsebinsko razširitev produkcijskih in aranžerskih obzorij. Kajti frankfurtskemu dvojcu se je pridružil še baskitarist in pevec Craig Walker, ki je njihovo matrično godbo še nadgradil. Četudi gre za rahel odmik od njunih standardov house, techno in minimal glasbe, smo še vedno priča prepoznavnemu zvoku, ki ga krmarita mešalna miza in razburljivi set tolkalskih pripomočkov. V živo se ta zlitina zvokov in napevov sliši ravno pravšnja, da zaneti kakšen dodaten plesni gib tistih, ki ga Booka Shade pospremijo v živo.