Ob koncu govora na žalni slovesnosti v Strasbourgu je nemška kanclerka Angela Merkel s poklonom sklenila spravo s svojim nekdanjim mentorjem, nazadnje pa ostrim kritikom Helmutom Kohlom, ki ji je očital, da uničuje njegovo Evropo. Prvo slovo od kakega evropskega državnika v zgradbi evropskega parlamenta je bilo slovo od v 87-letu umrlega nekdanjega nemškega kanclerja, ki je obveljal za očeta nemške združitve, hkrati pa, kot so ponavljali govorci, človeka, ki je želel evropsko Nemčijo, in ne nemške Evrope.

Kanclerkina sprava

»Brez Helmuta Kohla bi bila življenja milijonov ljudi za (berlinskim) zidom po letu 1990 popolnoma drugačna, tudi moje,« je dejala Merkova in se mu zahvalila za priložnosti, ki jih je odprl njej in mnogim drugim. Kanclerko, ki je odrasla v Vzhodni Nemčiji, je Kohl povabil v vlado v prvi pozdružitveni vladi, razklala pa ju je afera s strankinimi nezakonitimi fondi in donatorji, imena katerih je odnesel v grob. Od odmevnega škandala je za Merklovo ostala komajda pripomba pod zgodovinsko črto, visoko pa izstopajo njegova prizadevanja za »vključitev ponovno združene Nemčije v evropsko združevanje, za mir, za svobodo in za enotnost«.

Da s Helmutom Kohlom Evropo zapušča njen povojni velikan, je na slovesnosti, ki so se je udeležili številni sedanji in nekdanji državniki, med njimi tudi Bill Clinton in na posebno željo Kohlove druge žene Maike Kohl - Richter ruski premier Dmitrij Medvedjev, je v zelo osebnem uvodnem govoru dejal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Spomnil je, da se je nekdanjemu nemškemu kanclerju edinemu med tedanjimi evropskimi voditelji orosilo oko, ko so na srečanju na vrhu v Luksemburgu leta 1997 sklenili, da v Evropsko unijo sprejmejo srednje- in vzhodnoevropske države, ter podaril, da je bil Kohl nemški in evropski domoljub.

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je za Kohla dejal, da je »vedno branil dostojanstvo ljudi pred zidovi, železnimi zavesami in totalitarnimi režimi«, predsednik evropskega sveta Donald Tusk, da je šla »njegova vizija daleč prek nemških meja in interesov«. Novi francoski predsednik Emmanuel Macron je na strasbourški žalni slovesnosti obljubil, da bo prijateljstvo z Nemčijo gojil v Kohlovem duhu in dejal, da želi na ta način dati Evropi nov zagon. V na trenutke hudomušnem spominu na pokojnega kanclerja je Bill Clinton dejal: »Imel sem ga rad. Hillary je govorila, da sem ga imel rad zato, ker je bil edini človek z večjim apetitom od mojega.« V govoru, ki ga imel tako kot Medvedjev na željo Maike Kohl, je sicer dejal, da je Kohl ustvarjal »svet, v katerem nihče ne prevladuje, svet, v katerem je bilo sodelovanje boljše od konflikta in v katerem so različne skupine sprejemale boljše odločitve od posameznih diktatorjev«. Ruski premier pa je dejal, da je imel Kohl Rusijo za del združene Evrope, ter ga označil za za arhitekta sodobnega sveta in človeka prihodnosti.

Zadnje počivališče v Kohlu ljubem Speyerju

Po nemški in evropski himni so krsto s Kohlovimi posmrtnimi ostanki iz evropskega parlamenta skupaj odnesli pripadniki francoske in nemške vojske, v Ludwigshafen pa so jo prepeljali z nemškim policijskim helikopterjem in jo tam iz evropske preoblekli v nemško zastavo. Po sprevodu v kanclerjevem rojstnem kraju so jo pospremili do 20 kilometrov oddaljenega Speyerja, v katedralo z Unescovega seznama kulturne dediščine, kamor je velikokrat peljal svoje politične in zasebne goste. Žalno mašo je vodil škof Karl-Heinz Wiesemann, ki je Kohla opisal kot velikega državnika, in dejal, da o njegovi izjemni pomembnosti priča udeležba visokih gostov. V Strasbourgu se je žalne slovesnosti iz Slovenije udeležil evropski poslanec Lojze Peterle, premier Miro Cerar pa je bil udeležbo prisiljen odpovedati zaradi tehničnih težav letala, s katerim naj bi poletel tja.