Med usmeritvami Evropske unije je, da naj bi v duhu strategije 2020 vsaka država članica sprejela nacionalno strategijo razvoja družbene odgovornosti podjetij, kar pomeni, da jo moramo pripraviti tudi v Sloveniji. Evropska komisija spodbuja podjetja, da se držijo mednarodnih smernic in načel, ki jih je zapisala v strategiji za družbeno odgovornost podjetij evropske komisije 2014. S pripravo strategije Slovenija zamuja že nekaj let, »zato je sedaj skrajni čas, da se pridružimo mnogim evropskim državam na tem področju, ki tovrstno strategijo že imajo«, poudarja Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade.

Vse organizacije, tako vladne kot nevladne, profitne in neprofitne, se morajo zavedati svojih vplivov, ki jih imajo na družbo in naravno okolje. Tudi s tem namenom so v organizaciji Partnerstvo za zeleno gospodarstvo Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti (IRDO), Mrežo za družbeno odgovornost Slovenije in s partnerskimi organizacijami pripravili posvet Spodbujanje družbene odgovornosti v Republiki Sloveniji.

Odgovori, zakaj je vse več zanimanja za družbeno odgovornost, so jasni. Vse bolj ozaveščeni potrošniki kupujejo izdelke in storitve družbeno odgovornih podjetij. Podjetja sprožajo spremembe v celotni dobavni verigi. Mladi presojajo bodoče delodajalce po učinkih organizacije na družbo oziroma okolje, kar med drugim pomeni, da bolj družbeno odgovorna podjetja dobijo boljši kader. Zaposleni v takšnih podjetjih so bolj zadovoljni in naredijo več. Družbena odgovornost je torej pomembna in mora biti v interesu podjetja, ker omogoča pomembne koristi podjetjem pri upravljanju tveganj, prihranke, dostop do kapitala, odnose s strankami, upravljanje človeških virov in njihovo sposobnost za inoviranje. V interesu gospodarstva mora biti, ker oblikuje podjetja v bolj trajnostna in inovativna, kar prispeva k bolj trajnostnim gospodarstvom, v interesu celotne družbe pa, ker ponuja nabor vrednosti, pri katerih lahko gradimo tesneje povezano družbo in osnovni prehod na trajnostni gospodarski sistem.

Po mnenju Sonje Šmuc, izvršne direktorice Združenja Manager, je strategija predvsem opora podjetju za krepitev dobrih praks. »Zelo pomembno je, da zakonodajalec postavi jasna merila, pod katera podjetja s svojimi dejavnostmi ne smejo, bi pa lahko z različnimi spodbudami, na primer pri razpisih, podjetja, ki delujejo družbeno odgovorno, nagrajevali.«

Podjetja se zavedajo, da je družbena odgovornost bistveno več kot le solidarnostne akcije, dajanje donacij ali sponzoriranje. »Vse bolj se namreč uveljavlja 'pametno sponzoriranje', pri čemer podjetje svoj prispevek usmeri tudi v krepitev lastne poslovne zgodbe. Tak primer je na primer eden večjih avtomobilskih uvoznikov, ki se je po nasvetu centra nevladnih organizacij odločil za financiranje dejavnosti društva Sopotnik, v katerem mladi skrbijo za brezplačne prevoze starejših bodisi k zdravniku, v trgovino, k prijateljem… Tako so podprli medgeneracijsko sodelovanje in dali dejavnosti, ki jo opravlja Sopotnik, še večji družbeni učinek, s tem pa opozorili tudi na lastno osnovno dejavnost,« je opisala Sonja Šmuc.

»Svojo družbeno odgovornost naše podjetje izkazuje tudi v odnosu do zaposlenih. Želimo si, da bi vsi naši zaposleni, teh je v podjetju trenutno več kot 85, svoj poklic opravljali z veliko mero srčnosti, in prav zato smo vrednoto 'zavzeti zaposleni' pri nas postavili na prvo mesto. Veliko pozornosti namenjamo medsebojnim odnosom, izobraževanjem, aktivnostim za izboljšanje komunikacije in zavzetosti zaposlenih. Prav inovativnost na področju medčloveških odnosov znotraj podjetja nam je nedavno prinesla novo nagrado – srebrno priznanje za inovacije Posavja 2017. Na vseslovenskem izboru Zlata nit, ki meri kakovost odnosa med podjetjem in zaposlenimi, pa smo za leto 2016 prejeli nagrado za najboljšega zaposlovalca v kategoriji srednje velikih podjetij,« je med drugim nanizala Petra Grajžl, vodja splošnih služb v Komunali Brežice, ki je bila lani prepoznana za najboljšega zaposlovalca Zlate niti 2016 med srednje velikimi podjetji.

Podjetje je sprejelo strategijo trajnostnega razvoja, v kateri so postavili osem strateških ciljev. »Poslanstvo našega komunalnega podjetja je tesno povezano z modelom trajnostne naravnanosti, družbeno odgovornim poslovanjem in preglednim poročanjem. Za nas so ključnega pomena visoki etični in moralni standardi, pošteni, odkriti in spoštljivi odnosi do uporabnikov, zaposlenih in drugih deležnikov. Naša glavna naloga je zagotavljanje kakovostnega bivanja v zdravem in čistem okolju ter ozaveščanje uporabnikov o omejenosti naravnih virov ter spodbujanje trajnostnega ravnanja in ponovne uporabe. Pripadni smo lokalnemu okolju, ohranjanju zgodovinske in kulturne dediščine ter družbene infrastrukture.«

Pri svojem vsakdanjem delu se zavzemajo za etično ravnanje, spoštovanje interesov vseh deležnikov in spoštovanje človekovih pravic. Na tem področju z različnimi kazalniki merijo zdravje in varnost zaposlenih, njihovo vključenost, nediskriminacijo ter enake možnosti za njihovo rast. V podjetju ves čas merijo tudi zaposlovanje in razvoj. Na ravni potrošnikov svojo družbeno odgovornost merijo tudi s kazalniki: ozaveščeni in okolju prijazni uporabniki, zdravje in varnost uporabnikov, informirani uporabniki. »Zavedamo se svojega vpliva na družbo, okolje in gospodarstvo. Prav zato izvajamo nadzor nad lastnimi aktivnostmi in smo odgovorni tudi internim organom in državi. Vse naše odločitve so pregledne, informacije, ki so dostopne deležnikom, odlikujejo razumljivost, pravočasnost, jasnost, objektivnost. Pri svojem delu pa upoštevamo tudi interese in pravice vseh deležnikov, z njimi sodelujemo in tudi upoštevamo njihova mnenja,« je nanizala Petra Grajžl.