Najdonosnejša regija so bili sicer letos trgi v razvoju z okoli 10-odstotno donosnostjo, sledila pa je Evropa z okoli osemodstotno donosnostjo (merjeno v evrih). Med sektorji je prednjačila informacijska tehnologija, kjer so delnice v povprečju pridobile več kot desetino vrednosti, sledil pa je sektor zdravje in farmacija s približno osemodstotno donosnostjo. V času nizkih obrestnih mer varnejše državne in podjetniške obveznice vlagateljem razen (skromne) kuponske donosnosti kaj dosti niso prinesle, dobre tri odstotke pa so višje evrske podjetniške obveznice zunaj naložbenega razreda. Med večjimi premiki velja omeniti tudi surovine. Cena železove rude in nafte je nižja za okoli četrtino, kar se je zrcalilo tudi v padcu cen delnic podjetij iz sektorja energija. Vsi omenjeni premiki imajo svoje vzroke, a poudarimo raje, da je donosno polletje postreglo tudi z nadpovprečno nizko nihajnostjo. Letos namreč na največjem globalnem kapitalskem trgu – ZDA – še nismo doživeli večjih padcev (na primer za pet odstotkov ali več). Večji premik sredi maja je povzročil Trumpov zaplet z nekdanjim direktorjem FBI, po katerem se je nekaj dni na glas omenjala celo možnost odpoklica ameriškega predsednika, a več kot za dva odstotka se delniški indeks S&P 500 ni premaknil. Je možno, da je med vlagatelji spet več samozavesti, naklonjenosti tveganju, morda celo pretiranega optimizma? Cene naložb so visoko, kar lahko delno pojasnimo z izboljšanimi ekonomskimi razmerami, vsekakor pa je višja vrednotenja povzročila tudi večja naklonjenost tveganju, kar so v tem tednu znova ugotavljali guvernerji ameriške centralne banke. A ne pozabimo, da smo si nedavno večje naklonjenosti tveganju (v angleščini se je uporabljal termin »animal spirits«), ki prek svežih investicij in novega zaposlovanja prinaša tudi gospodarsko rast, celo želeli. Bi se pa verjetno mnogi vlagatelji razveselili, če bi se v drugi polovici leta živalski nagoni v večji meri udejanjali v realnem sektorju in ne samo na trgih kapitala.

Borzni komentar denar posel