Država je danes prek Slovenskega državnega holdinga (SDH) uresničila svojo napoved o zamenjavi nadzornikov v Luki Koper. Še več, tik pred skupščino je napovedani dve menjavi razširila na štiri člane. »Nadzorni svet in uprava Luke Koper sta naredila premalo, da bi rešila probleme v pristanišču,« je odločitev pojasnila predsednica SDH Lidia Glavina. Namesto Alenke Žnidaršič Kranjc, Elen Twrdy, Andreja Šercerja in Žige Škerjanca bodo v nadzornem svetu odslej sedeli ekonomist Milan Jelenc, revizorka Barbara Nose, strojni inženir Andraž Lipolt in pravnik Uroš Ilič. Vodil jih bo že dosedanji član nadzornega sveta Rado Antolovič.

Lidia Glavina na današnji skupščini delničarjev ni zanikala dobrega poslovanja Luke Koper, meni pa, da je to tudi posledica konjunkture in spremenjenih logističnih poti ter da bi Luka lahko poslovala še boljše. Predsedniku uprave je pomahala s študijo, ki naj bi pokazala, da so luške zmogljivosti premalo izkoriščene, da so cene storitev v primerjavi s sosednjimi pristanišči prenizke, in se spraševala, ali je Luka sposobna izpeljati vse napovedane naložbe.

Lidia Glavina se je odzvala tudi na skrb sindikatov, da bo država Luko Koper prodala. »Luka je strateška državna naložba, ki ni naprodaj, in logistični holding ni predviden,« je poudarila.

Država je v nasprotju z mnenjem uprave podprla pobudo društva Mali delničarji Slovenije in delničarjem razdelila skorajda celoten bilančni dobiček 19 milijonov evrov ali 1,4 evra na delnico. Upravi lastniki za lansko poslovno leto niso podelili razrešnice, prav tako ne prvi nadzornici Žnidaršič-Kranjčevi in predstavniku delavcev v nadzornemu svetu Mladenu Jovičiću.

Dosedanja prva nadzornica Žnidaršič-Kranjčeva odpoklica in nepodelitve razrešnice ni želela komentirati, predsednika uprave Dragomirja Matića glasovanje države ni presenetilo. »To sem pričakoval,« pravi. Na vprašanje, ali pričakuje, da ga bodo novi nadzorniki zamenjali, odgovarja: »Pričakujem vse živo. Glede na to, da me odstavljajo že od januarja 2015, si predstavljam, da je dolga vrsta za naslednika.« Glede na to, da sta prva dva nadzornika, Jelenc in Nosetova, povezana s Slovenskimi železnicami, so nekateri delničarji danes njuno imenovanje pospremili z besedami, da gre za očitno povečevanje vpliva Slovenskih železnic na Luko in zato za konflikt interesov. Prav tako so imeli pomisleke zaradi imenovanja Antoloviča za prvega nadzornika. Ta je namreč zaposlen v dubajski pomorski družbi. »Jaz vam prinašam informacije, da boste lahko boljše delali. Vi pa o meni govorite kot o nekom, ki vam bo kradel podatke,« se je na izjave delničarjev odzval poslej prvi nadzornik.

Z novo revizijo nad IPS

V Luki Koper so imeli v preteklem letu več kot 30 inšpekcijskih pregledov, pod drobnogled sta jih vzela računsko sodišče in finančna uprava. Danes pa je SDH zahteval še eno revizijo. Revizijsko družbo Pricewaterhouse Coopers so delničarji pooblastili, naj podrobno preveri poslovanje Luke Koper z izvajalci pristaniških storitev. Luka namreč že več kot 20 let posluje z zunanjimi družbami, ki ji zagotavljajo pristaniške delavce. Te so več let predmet polemik, zadnje ugotovitve finančnega urada pa so, da je poslovanje teh družb netransparentno. Revizorji bodo pod drobnogled vzeli, kako so te družbe izbirali, kdo jih je izbiral, kdo je določal ceno storitev, ali je kdo nad njimi opravljal nadzor in preverjal, ali so osebe sploh primerne za delo v pristanišču. Posebej podrobno naj bi se revizorji poglobili v pet največjih družb, ki z Luko poslujejo v največjem obsegu, in preverili, ali je Luka pri tem delovala kot skrben in dober gospodar.

»Lani smo zaradi ugotovljenih kršitev nehali poslovati s tremi izvajalci pristaniških storitev,« je Matić že danes poudaril, da sodelovanje z zunanjimi izvajalci ni brez nadzora. Pojasnil je, da imajo sodelovanje z zunanjimi izvajalci urejeno znotraj desetih dokumentov, da nad njimi izvajajo nadzor, da morajo izvajalci vsake tri mesece dokazati, da so od svojega zaslužka plačali davke in delavcem uredili ustrezna zavarovanja. V Luko Koper vsak dan prihaja od 250 do 920 zunanjih sodelavcev. Dovolilnice za delo v Luki pa ima skupno 1237 zunanjih delavcev. Njihova zaposlitev bi po besedah Matića prinesla za Luko več tveganj in močno povečala fiksne stroške dela. Če družba sedaj zunanjim izvajalcem plača 25 milijonov evrov na leto, bi se strošek ob zaposlitvi teh delavcev neposredno v Luki Koper povečal na 44 milijonov evrov, zatrjuje.