Premier je tudi povedal, da vlada ocenjuje to investicijo na 66 hektarjev velikem kakovostnem kmetijskem zemljišču za pomembno investicijo na tem območju z visoko brezposelnostjo. Direktor Magne Don Walker pozdravlja podporo slovenske vlade predvideni investiciji. Ta v prvi fazi predvideva izgradnjo 24.000 kvadratnih metrov velike sodobno opremljene lakirnice s 400 zaposlenimi, gradnjo skladišča in upravnega poslopja. Druga faza bo sledila, če bo prva faza uspešna: zgradili naj bi 3000 kvadratnih metrov veliko tovarno sestavnih avtomobilskih delov in tovarno za končno montažo avtomobilov. Takrat bi podjetje Magna Hoče zaposlovalo okoli 3000 delavcev. Direktor Don Walker je še povedal, da bodo za proizvodnjo v lakirnici potrebovali okoli 400 delavcev, kasneje v drugi fazi pa tudi strokovne delavce in inženirje. Povedal je tudi, da bo Magna v naslednjih petih letih investirala v novo podjetje 350 milijonov evrov, kar pa je pogojeno s prihajajočo konjunkturo prodaje novih avtomobilov. Povedal je še, da naj bi Magna na področju sestavljanja novih vozil letos ustvarila 36 milijard dolarjev prihodka, prihodek pa naj bi se do leta 2019 povečal na 43 milijard. Verjetno je v to napoved vključena tudi Magna Hoče, kjer v drugi fazi predvidevajo 3000 delovnih mest.

Proizvodnja elementov za avtomobilsko industrijo poteka tako, da za te elemente podatke dostavi naročnik, v našem primeru veleproizvajalci avtomobilov, naloga dobavitelja pa je, da naročeni izdelek naredi natančno po naročnikovi dokumentaciji. Seveda po dogovorjeni ceni, ki jo diktira svetovna konkurenca. Zaslužek s proizvodnjo avtomobilskih delov je razmeroma slab, na primer Cimos je v najboljših letih svojega obstoja s 7000 delavci proizvedel in prodal izdelkov v vrednosti za okoli 400 do 500 milijonov evrov, kar je 57.000 do 72.000 evrov na delavca na leto. Finančni holding Palladio Finanziaria, ki je kupil Cimos, navaja letni prihodek iz prodaje izdelkov v vrednosti 300 milijonov evrov s 4000 delavci, kar pomeni 75.000 evrov na delavca na leto. Litostroj je imel lasten razvoj turbin in je dosegal vsaj dvojni prihodek na zaposlenega v primerjavi s Cimosom, oddelek za proizvodnjo strojev za preoblikovalno tehniko v Litostroju pa je iztržil trikratni ali še večji prihodek od Cimosovega. Ob tem nastane vprašanje, ali je gospodarsko donosnejše vlaganje v domače raziskave in razvoj inženirskih področij, ali ostajati na ravni mezdnega dela (Lohnarbeit), kar v bistvu jé primer tuje investicije na poklonjeni zemlji, in se zadovoljiti samo s plačo delavcem z dodatkom za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.

Proizvodnja elementov za avtomobilsko industrijo je v Sloveniji prisotna že desetletja, leta 2011 pa je osem takih proizvajalcev ustanovilo partnersko podjetje SiEVA s sedežem v severnoprimorski regiji. Člani podjetja SiEVA so leta 2011 postali naslednji proizvajalci sestavnih delov avtomobilov: Cimos (Koper), Hidria (Tolmin), Iskra Avtoelektrika (Nova Gorica), Iskra Mehanizmi (Lipnica), Kolektor Group (Idrija), MLM Mariborska livarna, Polycom (Škofja Loka) in TPV (Novo mesto). Cilj združenja SiEVA je bil in je še razvoj proizvodnih tehnologij in proizvodnje dobrih avtomobilskih delov. Partnerska podjetja so imela takrat 16.000 delovnih mest, imeli so več sto raziskovalcev in razvojnikov, dosegli so 1,5 milijarde evrov letne realizacije.

Nov državni, od vlade neodvisen holding bi mogel (sedanji tega ni zmožen) prek financ sodelovati s SiEVA, s cilji, ki si jih je to združenje oblikovalo v svojem programu. Podjetje Cimos je bilo na primer večkrat dokapitalizirano, dobilo je tudi finančno pomoč. Nekatere članice SiEVA so z raziskavami dosegle izjemne uspehe, na primer Hidria (Tolmin) s svečkami za dizelske motorje ali Iskra Elektrika (Nova Gorica) – ki jo je prevzelo nemško podjetje Mahle Letrika iz Stuttgarta – z elektromotorji za avtomobile. Hidria Peugeot se ponaša z razvojem ohišja hidravličnega volana, zelo dobre uspehe dosega novomeško podjetje TPV z razvojem vrhunske proizvodne tehnologije. Morda bi morala naša vlada razmisliti o tem, da bi podprla napore za večji prispevek domačega znanja k avtomobilski tehnologiji.

Da slovenska vlada slabo gospodari z državnim premoženjem, dokazuje zakon o drugem tiru Koper–Divača, o katerem bomo, kot kaže, odločali na referendumu. V razpravi je vsaj pet variant, za katere pa nihče ne more dokazati, da so dejansko optimalne. Drugi tir je državno premoženje in rešitev tega vprašanja bi morala biti v pristojnosti SDH-ja, ki pa ga ni sposoben rešiti. Če bi imela slovenska vlada SDH urejen po vzoru gospodarsko naprednih držav, se kaj takega ne bi moglo zgoditi, pa tudi Cimos ne bi mogel propasti. Zato je izhod iz slovenske gospodarske krize možen le prek novega SDH.

JOŽE HLEBANJA, Ljubljana