»Zajokala sem od sreče. Res ne bi rada živela na Hrvaškem. Hvala bogu je zmagala zdrava pamet. Zdaj bomo končno lahko živeli kot vsi ostali slovenski državljani,« je s tresočim glasom in solzami sreče v očeh dejala Tatjana Jenič iz Drag takoj po prebrani odločitvi arbitražnega sodišča. To je odločilo, da je vas Drage, ki šteje kakšnih petnajst prebivalcev, na slovenski strani. »Slovenija je suvereno delovala na tem območju, ne da bi Hrvaška temu ugovarjala,« so med drugim zapisali arbitri.
»Dvojno državljanstvo? Nikoli!«
Jeničeva sta pred 20 leti kupila zemljišče v vasici le streljaj od glavne ceste Novo mesto–Metlika, začela graditi hišo, a kmalu spoznala, da vse ne bo šlo povsem gladko. Zemljišča v Dragah so namreč sodila pod hrvaško katastrsko občino Sekuliči, vpisana so v zemljiško knjigo v hrvaškem Ozlju. Kot slovenska državljana se Jeničeva vanjo nista mogla vpisati. »Če nisi hrvaški državljan, ne moreš biti lastnik. Če nisi lastnik, ne moreš dobiti gradbenega dovoljenja. Takoj ko sem zasadil prvo lopato, sem že imel inšpektorja za vratom,« je težave pojasnjeval Alojz Jenič, zadovoljen, da bo končno lahko v celoti legaliziral gradnjo.
Zavedata se, da se zadeve vendarle ne bodo uredile čez noč, morda pa v kakšnem letu ali dveh, pravita. O tem, da bi si uredil dvojno državljanstvo, Jenič ni nikoli razmišljal. »Lepo vas prosim, zakaj pa? Če sem že 53 let Slovenec, bom to tudi ostal! Vse imamo na slovenski strani, tudi vse stroške in davke plačujemo Sloveniji, na Hrvaško nas je vezala res samo zemljiška knjiga. Tudi ceste na hrvaško stran sploh ni.«
Glede Drag je po besedah metliškega župana Darka Zevnika zdaj odprto le še vprašanje, kdaj bo Slovenija vzpostavila kataster in zemljiško knjigo, »da bodo ljudje lahko dedovali, kupovali in vpisali tisto, kar so že pred leti kupili«. A čisto natančnega odgovora na to vprašanje kakšnih dvajset občanov, ki so se včeraj zbrali na Suhorju na predstavitvi odločitve arbitražnega sodišča, ni dobilo. »V naslednjih šestih mesecih bomo realizirali vse, kar je predvideno. Konkretna vprašanja glede urejanja zemljiških knjig bodo sledila arbitražnemu sporazumu,« je dejal minister za javno upravo Boris Koprivnikar.
Vijugava meja v Brezovici ostaja
Brez sprememb pa očitno ostaja meja na območju Brezovice, kjer med slovensko in hrvaško stranjo tako vijuga kot nikjer drugje v državi. Z ozkimi jeziki se zajeda globoko enkrat v slovensko katastrsko občino Bušinja vas, drugič v hrvaško katastrsko občino Sekuliči, pa spet nazaj in tako »seka« polja, dvorišča, celo hiše. Toda ljudje so tako vajeni živeti že desetletja, nikoli ni bilo nobenih težav, pravi Boris Žlogar iz Metlike, ki redno obiskuje strica v Brezovici. Pri njem meja ločuje stanovanjski del od gospodarskega poslopja, nato prečka cesto in ločuje polja, travnike. A ljudje so se temu pač prilagodili. Tudi Fiko Della Vega je zadovoljen, da je ostal na slovenskem ozemlju. »Bi bilo pa vseeno dobro urediti ta del ceste, kajti na enem kilometru kar dvakrat prečkaš mejo. Tamle malo naprej živi tujka, Azijka, ki po tej cesti ne sme. Če želi priti do glavne ceste, mora tako po več kot deset kilometrov daljši poti skozi Slamno vas.«
Po besedah Branke Klarič bi mejo na območju Brezovice vendarle morali urediti bolj človeško. »Katastra sta pomešana, meja gre čez sredino naših parcel. Ne vem, če je kdo sploh resno razmišljal o našem problemu, kajti stalno se je govorilo zgolj o Piranskem zalivu.« Zevnik upa, da 380 strani dolga razsodba arbitrov vendarle nekje »skriva« podrobnejšo in prebivalcem prijaznejšo rešitev tudi za Brezovico.
