Od začetka marca je proti večini drugih valut vrednost začel izgubljati dolar. V začetku marca je bilo za en evro treba odšteti 1,06 dolarja, trenutno pa že 1,14. Vlagatelji v delnice na hitrorastočih trgih so padajočo vrednost sprejeli kot pozitiven dejavnik za globalno likvidnost. Brez dvoma je šibkejši dolar povzročil krepitev kitajske valute. Razmerje med juanom in dolarjem nam lahko služi kot pokazatelj stresa na Kitajskem, pri čemer je močnejši juan dober, saj kaže (med drugim) na manjši odliv kapitala iz Kitajske. Globalni vlagatelji so tako s šibkejšim dolarjem dobili en več v nizu argumentov, da so delnice iz hitrorastočih trgov dobra izbira. Prva polovica leta je delovala nekako v slogu – če je cifra – zmagam; če je mož, tudi zmagam.
Vendar pa je v okolju brezbrižnosti in brezskrbnosti treba imeti še toliko bolj čutila na preži. Oblasti v Pekingu so pod drobnogled vzele nekaj zelo velikih in pomembnih konglomeratov. Zavarovalnica Anbang, Wanda Group, Fosun (pomembna odvisna družba je na primer Fosun Pharma) in HNA. Gre za velike holdinge s številnimi odvisnimi podjetji in nekaterimi naložbenimi trofejami. Wanda Group je na primer 20-odstotna lastnica nogometnega kluba Atletico Madrid, ima ekskluzivne pravice za predvajanje nogometnih dogodkov pod okriljem FIFE med leti 2015 in 2022. Lasti si luksuznega britanskega proizvajalca jaht, s katerimi se je v filmih ob spremstvu brhkih deklet prevažal James Bond. S prevzemom AMC Theatres leta 2012 za 2,6 milijarde dolarjev je Wanda Group postala največji kinooperater na svetu. Številnih nepremičninskih trofej niti nima smisla naštevati. Aretacija prvega zavarovalniškega nadzornika in navodilo bankam, naj bodo pri svojem poslovanju z imenovanimi podjetji previdne in naj pozorno ocenjujejo sistemsko tveganje, so znak, da se morda dobri časi bližajo koncu in da način financiranja številnih akvizicij ni vzdržen.
Vendar pa tudi v primeru večje negotovosti pri dolžniških papirjih nekaterih izdajateljev ne gre pričakovati izrazitejšega povišanja zahtevanih donosnosti kitajskih državnih obveznic. Kitajska centralna banka je namreč 20. junija prvič izvedla avkcijo v okviru MMSM (ang. Market Making Support Mechanism). Na avkciji je centralna banka s ciljem povečanja likvidnosti pri obveznicah ključnih ročnosti in izboljšanja cenovne učinkovitosti kupila za 1,2 milijarde juanov enoletnih državnih obveznic.
Glede na to, da se Kitajska zelo trudi, da so praktično vse ključne gospodarske objave čim bolj zglajene, lahko pričakujemo nekaj podobnega tudi pri teh avkcijah in posledično nižjo volatilnost tudi pri cenah državnih obveznic. Za razpoke v zgodbi hitrorastočih trgov bo (tudi tokrat) treba pozornost usmeriti na kakšen drug trg.
