Jeseni je kulturno društvo Prostorož, ki je v prestolnici znano po svojih intervencijah v javnem prostoru in oživljanju sosesk, v sodelovanju z Inštitutom za politike prostora (IPOP) začelo iskati mesto z zastarelim javnim prostorom, ki bi mu lahko pomagali z vsem svojim znanjem. Odziv občin na razpis jih je zelo presenetil. Pokazalo se je, da se v manjših krajih po Sloveniji dogaja veliko zanimivega, da imajo veliko volje za spremembe, zato je bilo pobudnikom projekta težko izbrati. A na koncu je vendarle padla odločitev: gremo v Idrijo.
Pripravljeni učiti se
Na eni strani mesto s približno 8000 prebivalci, kompleksno topografijo in številnimi kulturno zaščitenimi objekti predstavlja poseben izziv za trajnostno urbano regeneracijo, na drugi pa je tudi občinska uprava pokazala veliko zanimanje za učenje o novih pristopih k prenovi in vključevanju prebivalcev, je pojasnila Zala Velkavrh iz Prostoroža. V projektu trajnostne urbane regeneracije so se osredotočili na tri soseske zunaj središča mesta: Uto, Alijo in Brusovše. »Kljub temu da se na drugem bregu Idrijce mešajo zelo različni programi, od vrtca, doma upokojencev do tovarne, blokov in kulturne dediščine, je bil ta del Idrije dolgo zapostavljen, najbolj opazno pa je, da skoraj ni osmišljenega javnega prostora,« je še dodala Velkavrhova.
Idrija je bila med konkurenco zelo zanimiva tudi zato, ker se sooča z nasprotnim problemom kot večina občin. »Ima malo ljudi in pohvali se lahko s skoraj polno zaposlenostjo, kar pa obenem pomeni, da v občini ni veliko ljudi, ki bi lahko vodili tovrstne socialne inovacije,« je strnil Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora, katerega naloga v projektu je opremiti občinske delavce z novim znanjem za delo s pobudami od spodaj navzgor. Med drugim jih bodo odpeljali na Dunaj, kjer imajo dolgoletne izkušnje in vrsto dobrih praks.
Z vprašanjem, kakšen potencial ima javni prostor v Idriji, se v Prostorožu ukvarjajo že približno pol leta. Od zgodnje pomladi skupaj z lokalnimi prebivalci ugotavljajo, kako uporabljajo javni prostor in kaj si sploh želijo od njega. Izjemno so se v društvu razveselili, da je v njihov posebni nabiralnik prispelo več kot 100 predlogov za izboljšavo soseske. »Pokazalo se je veliko strinjanje, da je treba javne prostore izboljšati, da primanjkuje prostora za kolesarje in pešce, najbolj pa pogrešajo klopi, otroška igrišča in sprehajalne poti.«
Izkušnje za druge občine
Enega od vrhuncev je prenavljanje javnega prostora doseglo ta teden. V Arkovi ulici so vse dni lastnoročno skupaj z lokalnimi prebivalci postavljali urbano pohištvo, med drugim premično športno opremo. Pri tem pa so bili tudi odgovorni do okolja: osnova za klopi, mize, korita in obveščevalne table so postali kovinska ogrodja šolskih stolov in klopi.
Intervencija želi odgovoriti na kar največ pobud, ki so jih podali prebivalci, hkrati pa se z idrijsko občino dogovarjajo o prihodnosti. V Prostorožu so pripravili idejni načrt preureditve Arkove ulice, ki daje več prostora pešcem in kolesarjem. »Za občino bomo pripravili tudi akcijski načrt za nadaljnje aktivnosti za regeneracijo območja, nato pa je vse odvisno od tega, ali jih bo ta nadaljevala ali ne,« je za društvo povedala Zala Velkavrh in napovedala, da bodo ob koncu projekta, ki ga podpira ministrstvo za okolje in prostor, izkušnje iz Idrije zbrali v priročniku in jih predstavili drugim občinam in urbanim iniciativam.