Pred dokaj zahtevno nalogo se je znašel sodni izvedenec psihiatrične stroke Mladen Vrabič, ko je moral napisati izvedensko mnenje o prištevnosti 55-letnega Janeza Pušnika. Obdolženi je namreč na vsa njegova vprašanja odgovarjal z istim stavkom: »Ne spominjam se.«
Ker Vrabič na intervjujih ni mogel pridobiti koristnih informacij, se je lahko naslonil zgolj na zdravstveno dokumentacijo obdolženca. Iz nje je izpeljal sklep, da Pušnikova zmožnost razumeti pomen in posledice očitanega mu kaznivega dejanja ni bila okrnjena. Povedano drugače: očitano kaznivo dejanje naj bi zagrešil v prištevnem stanju, čeprav je od leta 1999 invalidsko upokojen zaradi ugotovljene duševne motnje.
Psihiatri so mu naredili uslugo
»Kriterijev za invalidsko upokojitev ni izpolnjeval,« je prepričan psihiater. »Stroka je naredila uslugo njemu in njegovemu delovnemu okolju, v katerem je pogosto oviral potek dela. Potrdila je podatke, ki niso bili preverjeni, prav tako ni ustrezno medicinsko obravnavala domnevne poškodbe glave, Pušnik pa je prikrival svojo odvisnost od alkohola. Danes to ne bi šlo več skozi.« Nekaj let kasneje so zdravniki sicer spremenili diagnozo, a tudi o njeni točnosti je Vrabič včeraj odkrito podvomil.
Zagovornik Miha Šošić je z nizom vprašanj skušal izničiti Vrabičevo mnenje in dokazati tezo obrambe, da obstoječa dokumentacija ne zadostuje za oceno o obdolženčevi prištevnosti. A Vrabič je vztrajal pri svojih argumentih.
Sodni senat mariborskega okrožnega sodišča pod predsedovanjem Andreje Lukeš je včeraj zaslišal več prič, med drugim tudi nekdanjo soprogo obdolženega. Njun zakon je po sedmih letih razpadel avgusta 2015. »Nisva več našla skupnega spoštovanja,« je razložila. »Bil je nagle jeze. Ko se je razburil, je pričel kričati. Vedela sem, da se je bolje umakniti, da ne pride do kakšnega pretepa.«
Tudi njo je zagrabil za vrat
Priča je predhodno prosila sodišče, če Pušnik med njenim pričanjem ne bi bil navzoč. Sodni senat njene prošnje ni uslišal. Mariborsko okrožno tožilko Aleksandro Kolarič je zanimalo, ali se boji nekdanjega moža. »Zdaj, ko se je to zgodilo, se ga,« je odvrnila in razkrila, da je tudi njo nekoč prijel za vrat. »Ni se mi prijetno srečati z njim. Nisem si mislila, da se lahko kaj takega zgodi. Ko sva se ločila, sem upala, da bo ubral pametno pot, si našel dekle, s katero bosta lahko živela skupaj. Bila sem vesela zanj, ko sem izvedela, da ima novo partnerko. Vem, da je bil močno zaljubljen v njo. Prizadelo me je, kar ji je storil.«
Pušnikov sosed je sodišču razložil, da je bil obdolženi v dneh pred obravnavnim dejanjem nekoliko živčen, njegov daljni sorodnik pa je izpovedal, da ga je kritičnega dne srečal zelo žalostnega. Potožil mu je, da se je sprl s partnerko in da bi se najraje zaletel v zid. Psihiater Vrabič ga je vprašal, zakaj mu Pušnikova napoved ni delovala dovolj resno, da bi ukrepal. »Saj me je poslušal in odšel domov,« mu je odvrnil Pušnikov sorodnik.
Obtožnica očita Pušniku, da je 10. septembra lani na dvorišču gostilne Golob v Bukovju pri Zgornji Polskavi poskušal umoriti svojo zunajzakonsko partnerico Jožico Keršič. Zgrabil jo je za oblačila in jo vrgel na tla. Z obema rokama jo je začel daviti, potem se ji je s podlaktjo naslonil na njen vrat. Oškodovanko je pred gotovo smrtjo rešil gostilničar. Pušnik – domačini ga kličejo Cek – se je še istega dne prostovoljno oglasil na policijski postaji. Odvzeli so mu prostost, preiskovalni sodnik pa ga je vtaknil v pripor. Obtožnica Slovenjebistričanu očita poskus umora, grožnje in neupravičen vstop v stanovanje. Tožilka Aleksandra Kolarič je v primeru priznanja krivde predlagala izrek enotne zaporne kazni 16 let in 10 mesecev.
