Slovenija je lahko z odločitvijo arbitražnega sodišča zadovoljna, je dejal predsednik republike Borut Pahor in dodal, da se »komajda zavedamo, kako pomemben trenutek živimo«. Podaril je, da gre za mirno rešitev problema, ki nas je 18 let močno obremenjeval, dokler ni on kot takratni premier leta 2009 podpisal arbitražnega sporazuma s takratno hrvaško predsednico vlade Jadranko Kosor. »Po podpisu sporazuma incidentov tako rekoč ni bilo več.«

Razlog za zadovoljstvo je po njegovem tudi v poteku meje, ki ga je določilo arbitražno sodišče. Pričakuje tudi drugačne interpretacije, a upa, da »se bomo v prihodnosti odločitve spominjali z iskreno hvaležnostjo«. Podlaga za to po njegovem ni v stiku Slovenije z odprtim morjem, »ampak ker je sodišče na osnovi mednarodnega prava določilo najpravičnejšo možno mejo med Slovenijo in Hrvaško«.

»Odločitev je dokončna in pravno zavezujoča,« pa je povedal premier Miro Cerar. Ko je Cerar dajal izjavo, so za njim stali vsi ministri, razen zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je bil v Haagu, in Borisa Koprivnikarja, Gorana Klemenčiča in Zdravka Počivalška, ki jih je premier poslal k ljudem, ki živijo ob meji v Beli krajini, Hotizi oziroma Razkrižju. Pojasnjevanje odločitve ljudem, ki jih je ta najbolj prizadela, Cerar vidi kot prioriteto. »Želimo jim čim bolj olajšati življenje,« pravi.

Ker rešuje »problem, ki je predlogo obremenjeval državo«, gre po premierjevem mnenju za odločitev »izjemnega pomena«. Za razliko od Pahorja je navedel tudi svoje prvotne ugotovitve o odločitvi. Izpostavil je, da je Slovenija dobila več kot tri četrtine Piranskega zaliva, da je to območje ohranilo status notranjih morskih voda. Glede povezave z odprtim morjem je dejal, da je »območje stika« v hrvaškem teritorialnem morju, vendar »nam Hrvaška stika ne more vzeti«. Z nekaj besedami je povzel tudi svoje videnje razsodbe o drugih spornih točkah. »Zavedam se, da vsa naša pričakovanja v zvezi s to razsodbo niso bila uresničena,« je bil Cerar še najbolj zadržan od vseh predstavnikov oblasti.

Predsednik državnega zbora Milan Brglez je razsodbo ocenil kot zelo pomembno odločitev, s katero sta zmagala mednarodno pravo in pravičnost. Razsodba je po njegovem prepričanju opredelila tudi ozemeljski stik med teritorialnim morjem Slovenije in odprtim morjem, s čimer je bistveni pogoj izpolnjen.

Danes je sicer skoraj štiri ure zasedal parlamentarni odbor za zunanjo politiko, sodeč po sklepih, ki jih je po seji sporočil njegov predsednik Jožef Horvat (NSi), pa so predstavniki koalicije in opozicije o bistvenih vprašanjih vsaj za zdaj našli skupni jezik. S sejo bodo sicer nadaljevali, ko bodo razsodbo arbitražnega sodišča podrobno preučili.

»Odbor poudarja, da bo Slovenija dosledno spoštovala mednarodno pravo in pravo Evropske unije ter v tem kontekstu razsodbo arbitražnega sodišča; to pa pričakuje tudi od Hrvaške,« je izpostavil Horvat. Odbor za zdaj tudi meni, da je arbitražno sodišče opravilo nalogo v skladu s tistim delom arbitražnega sporazuma, ki govori o stiku Slovenije z odprtim morjem. Pozval je k dialogu s Hrvaško o implementaciji razsodbe in izpostavil, da je pri tem treba posebno skrb nameniti prebivalstvu v obmejnem pasu, ki jih razsodba neposredno zadeva.

Cerar poklical Plenkovića

Premier Cerar je po novinarski konferenci poklical svojega hrvaškega kolega Andreja Plenkovića in ga pozval k skupni implementaciji odločitve. »Odločitev sodišča je temelj za upanje, da zmoreta Slovenija in Hrvaška konstruktivno pristopiti k dokončni rešitvi spora,« je dejal.

Borut Pahor se bo danes v Dubrovniku srečal s hrvaško predsednico Kolindo Grabar - Kitarović. »Preden sva poznala odločitev, sva se strinjala, da dialog med nama še nikoli ni bil tako pomemben, čeprav sva se srečala že 25-krat,« je dejal.

Plenković je danes ponovil, da odločitev sodišča Hrvaške na nikakršen način ne zavezuje, saj je iz postopka izstopila zaradi »škandaloznih in protipravnih dejanj Slovenije«. Cerar njegovih izjav ni komentiral, Pahor pa je dejal, da je Hrvaška k uveljavitvi odločitve zavezuje mednarodno pravo ter načelo poštenosti in pravičnosti. »Obe državi imata enkratno priložnost, da enkrat za vselej zapreta vprašanje državne meje in s tem enega od pomembnih virov morebitne napetosti in nestabilnosti,« je povedal.

Zunanji minister Karl Erjavec

Po Erjavčevih besedah so signali iz Berlina in Bruslja zelo jasni. »Mislim, da se bodo hrvaške oblasti znašle v zelo hudem položaju, če ne bodo sledile napotilom iz Bruslja, Berlina in še kakšne prestolnice,« je opozoril.

»Doslej smo se lahko igrali, da ne bomo priznali (sodbe), danes pa je ta odločba dejstvo, je del mednarodnega prava in ne predstavljam si, da Hrvaška kot članica EU in zveze Nato ne bo spoštovala mednarodnega prava,« je dejal.

Zagotovil je, da Slovenija ne bo ukrepala enostransko, izvajala bo le tista dejanja, ki so v skladu z arbitražno odločbo in mednarodnim pravom. »Enostranska dejanja so bolj značilna za hrvaško stran,« je še dejal.

Predsednik države Borut Pahor

Arbitraža se je izkazala za najboljšo možno rešitev mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, je po današnji objavi razsodbe arbitražnega sodišča o meji dejal predsednik republike Borut Pahor. Hrvaška odklonitev upoštevanja arbitražnega sporazuma pa sosednje države po njegovih besedah ne odvezuje od uveljavitve sodbe.

Evropska poslanka Tanja Fajon

»Dočakali smo težko pričakovano odločitev. V prihodnjih tednih bo o njej še veliko govora, pravniki in strokovnjaki bodo imeli priložnost razložiti vse podrobnosti, kaj je za Slovenijo pozitivno, kaj ne, in kaj posamezne določitve pomenijo v praksi.«

Slovenski odvetniki Pellet

Vodja slovenske odvetniške ekipe Alain Pellet je zadovoljen z današnjo odločitvijo arbitražnega sodišča, ki je določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško. "Absolutno sem zadovoljen z razsodbo, to je najboljše, na kar smo lahko upali," je dejal po javni razglasitvi sodbe v Haagu in poudaril, da je Slovenija dobila stik z odprtim morjem.

Hrvaška bo po njegovih besedah nekoč morala izpolniti odločitev sodišča. Ta je zavezujoča, podpisali so sporazum, ki je prinesel zavezujočo odločitev, je dodal. Dejal je še, da vse države sicer ne spoštujejo odločitev sodišč, vendar verjame, da Hrvaški ne bo všeč, ko jo bodo primerjali s Kitajsko.

Povedal je tudi, da je sodišče jasno razmejilo morje med državama in zelo jasno razložilo pomen besede “junction”, ki je prostorski. Pravi, da ga je opredelilo kot fizično povezavo in prostor med dvema območjema. Po njegovih besedah ne gre za hrvaško ozemeljsko morje, temveč je izrezano iz hrvaškega morja, ima pa Hrvaška na tem območju določene pristojnosti.

Odvetnik je medtem presenečen nad odločitvijo glede Piranskega zaliva, ki je, kot je dejal, celo boljša od sporazuma Drnovšek-Račan. Glede meje na kopnem je Pellet dejal, da je bilo sodišče previdno, da ni prišlo do pretirane menjave prebivalstva.

Nekdanji predsednik države Danilo Türk

Türk je ocenil, da je arbitražno sodišče pokazalo strpnost in uravnoteženost. Dodal je, da so arbitri ustvarjalno uporabili mednarodno pravo.

Zgodovinar Janko Prunk

Prunk ocenjuje, da je sodišče delovalo po pameti in po načelu pravičnosti. »Sloveniji je bila dana pravica,« je dejal.

Profesor mednarodnega pomorskega prava Marko Pavliha

Pavliha je danes po objavi razsodbe arbitražnega sodišča ocenil, da je Slovenija lahko zadovoljna, saj so naloge iz arbitražnega sporazuma izpolnjene. Sodišče je bilo po njegovih besedah precej kreativno, »zlasti pri dostopu do odprtega morja prek koridorja, ki je nekakšen unikum«.

Profesorica mednarodnega prava Vasilka Sancin

Slovenija je lahko predvsem zadovoljna, da je s sodbo arbitražnega sodišča meja dokončno in pravno zavezujoče določena, ocenjuje profesorica mednarodnega prava Vasilka Sancin. Vsekakor pa je Slovenija dosegla svoj bistven strateški interes, in to je neoviran in nenadzorovan dostop do odprtega morja, je dodala.

Arbitraža odzivi Slovenija Hrvaška odločitev arbitražno sodišče meja Piranski zaliv Miro Cerar Andrej Plenković Karl Erjavec Haag Borut Pahor Jadranka Kosor Jernej Sekolec Simona Drenik