Na ameriškem veleposlaništvu v Zagrebu so za Večernji list potrdili, da stališče ZDA ostaja nespremenjeno od leta 2015, ko je izbruhnila prisluškovalna afera in je Hrvaška izstopila iz arbitražnega postopka.
V članku dodajajo mnenje britanskega odvetnika Stefana Talmona, ki se ukvarja z mednarodnim pravom, vključno s pravom morja ter z reševanjem sporov. Povedal je, da bi Slovenija kršila mednarodno pravo, če bi poskusila s silo uveljaviti arbitražno sodbo. Kot je dodal, lahko to stori z »nenasilnimi protiukrepi« in »javnim pritiskom«. Časnik sklepa, da je zato izjemno pomembna podpora mednarodne skupnosti, posebej velikih držav, pri katerih lobirata tako Slovenija kot Hrvaška.
»Hrvaška bo težko ignorirala današnjo odločitev«
Na današnji seji vlade je hrvaški premier Andrej Plenković ponovno izpostavil, da Hrvaška odločitve ne bo spoštovala, poroča Jutarnji list, v katerem pa izpostavljajo, da bo država na dolgi rok sodbo težko ignorirala. Zaenkrat ni videti, da bi imela Hrvaška za svoje ravnanje pri arbitraži podporo koga iz mednarodne skupnosti (razen Kitajske), pa ocenjuje Jutarnji list. Spominja, da je Hrvaška skupaj z Madžarsko in Grčijo blokirala skupno izjavo 28 članic EU o odločitvi arbitražnega sodišča v Haagu, da je Kitajska kršila suverenost Filipinov v sporu o pravicah v Južnokitajskem morju.
»Madžari in Grki so se za takšno potezo odločili zaradi velikanskih poslovnih povezav s Kitajsko. Ni težko ugibati, zakaj se je hrvaška diplomacija odločila za takšen korak,« piše komentator Jutarnjega lista. Dodaja, da Hrvaška ni Kitajska, in brez podpore katere od najmočnejših držav EU bo težko dolgoročno ignorirala današnjo odločitev iz Haaga.
»Odnosi med državama spominjajo na pravo katastrofo«
Na spletni strani Novega lista pa pišejo, da so se z odhodom premierjev Janeza Drnovška in Ivice Račana, ki sta kot zadnja poskusila vrniti slovensko-hrvaške odnose na tir prijateljstva in sodelovanja, odnosi poslabšali, odgovornost pa leži na obeh straneh.
Pojasnjuje, da je na sceno stopila nova generacija brezobzirnih politikov. »Slovenski politični vrh je konec prejšnjega desetletja odprto izsiljeval in blokiral Hrvaško, ni pa razumel, da teritorialna koncesija ne more biti posledica izsiljevanja,« meni komentator reškega časnika.
Navaja, da je rezultat te nepremišljenosti tudi arbitražni sporazum, iz katerega je Hrvaška ob prvi priložnosti pobegnila. »Tudi današnji kaos v hrvaško-slovenskih odnosih, ki počasi vse bolj spominjajo na pravo katastrofo, je posledica iste nepremišljenosti in neodgovornosti,« sklene.
